OKOLSJKI KAZALCI

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Koncentracija dioksinov v človeškem mleku je v Sloveniji nizka in primerljiva s koncentracijami v sosednjih državah. Dolgoročne vsebnosti dioksinov v človeškem mleku bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.

Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2016 že drugo leto zapored zvišala, in sicer za dobrih 14 % na 48,2 t CO2/mio EUR1995, kar je 8,7 t CO2/mio EUR1995 nad indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost sicer 34 % nižja.

Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižjih dohodkovnih skupinah se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti CO2 v zrak in od vseh dejavnosti v povprečju plačujejo največ okoljskih davkov.

Bad

V Sloveniji se hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo večje izdatke in s tem večji vpliv na okolje. Hkrati prihaja do siromašenja dela prebivalstva, saj več kot polovica gospodinjstev, denimo, ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo hitremu staranju prebivalcev.

Potrebni so novi vzorci potrošnje ter družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja.
 

Bad

Poraba živil je v letu 2015 glede na leto 2000 padla v vseh kategorijah (razen pri vodi in pivu). Eden od možnih razlag za ta upad so spremenjene prehranjevalne navade. Rezultati raziskav kažejo, da so za večino kategorij vplivov porabljena živila z največjo obremenitvijo okolja mesni izdelki (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečni izdelki (sir, mleko in maslo). Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni.