KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kljub upočasnjeni rasti BDP leta 2008. Padec dodane vrednosti je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Poslabšanje razmer na trgu dela vpliva na padec zasebne potrošnje. Posledica gospodarskih razmer so manjši pritiski na okolje.

Bad

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Good

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2020 zmanjšali za 0,8 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico ali 56 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 6,4 %. Največji delež izpustov (56 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.

Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2020 znašale -4.736 kt CO2 ekv, kar pomeni, da so bili ponori v sektorju večji kot izpusti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije  se je posek v letu 2019 zmanjšal za okoli 13 % in v letu 2020 za kar 30 % glede na leto 2018. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil prvič po letu 2014 manjši od 50 %, kar je povezano z umirjanjem prenamnožitve podlubnikov in majhne poškodovanosti gozdov zaradi naravnih ujm v letih 2019 in 2020.

Opomba:

Neutral

Kazalec indeks eko-inovacij se v obliki, kot smo ga poznali v poročilih Podnebno ogledalo do zdaj, za leto 2020 ne spremlja več. Uspešnost EU držav na področju inovacij spremlja sestavljen indeks inovacij (Summary Innovation Index), ki je sestavljeni kazalnik, pridobljen z neuteženim povprečjem 27 kazalnikov, ki so zajeti v 12 tematskih področij. Najbolje Sloveniji kaže na področju informacijske tehnologije, kjer je Slovenija nad povprečjem EU (18 % več). Zanima nas predvsem področje trajnostno ravnanje z okoljem, kjer pa je Slovenija nižje od povprečja EU (21 % manj).


SLEDI NAM

TWITTER