KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2019 znašal 36,6 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je malenkostno slabše od indikativne letne ciljne vrednosti. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,6 evro centov subvencije manj. Po trenutno dostopnih podatkih, se bo zaradi spodbud Eko sklada finančni vzvod leta 2020 še nekoliko znižal, in sicer na 34,4 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, kar pomeni, da bo zaostajal za ciljno vrednostjo za to leto.


Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in izrabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpustov CO2, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje izpustov CO2 ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.


Grafi

Slika PO06-1: Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju v obdobju 2012−2019 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Viri: 

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2012−2015

Vrednosti kazalca v obdobju 2017−2019

Pričakovana vrednost kazalca v letu 2020

2012

0,56

0,56

2013

0,53

0,73

2014

0,50

0,62

2015

0,47

0,64

2016

0,45

2017

0,42

0,43

2018

0,39

0,38

2019

0,36

0,37

0,37

2020

0,33

0,34


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje finančnega vzvoda spodbud v javnem sektorju. Z manjšim finančnim vzvodom se ob enakem obsegu nepovratnih sredstev spodbudi več investicij in tako doseže večje zmanjšanje izpustov CO2. Cilj, zastavljen v OP TGP, je doseči, da bo leta 2020 finančni vzvod spodbud v javnem sektorju 1 : 3, kar pomeni, da bo 1 evro investicije v URE in izrabo OVE spodbujen z največ 33 evro centi subvencije. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Leta 2019 je bilo treba za 1 evro investicije v URE in izrabo OVE v javnem sektorju nameniti 36,6 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 2,6 evro centa manj kot leta 2018. Po vrednosti se večina projektov, gre za energetsko prenovo stavb javnega sektorja, še vedno izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP), kjer predvidena višina spodbud v javnih objavah do konca leta 2020 ni presegla 40 % priznanih stroškov naložbe. Da bi povečali zanimanje za kohezijska sredstva, je bila predvidena višina spodbud v razpisih in povabilih, ki so bila objavljena od oktobra 2020 dalje, povišana na do 49 % priznanih stroškov naložbe. Iz OP EKP so v izračunu finančnega vzvoda zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove. Z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.

Z letom 2018 se je začela povečevati vrednost sredstev, ki jih javnemu sektorju namenja Eko sklada. Poleg gradnje skoraj ničenergijskih stavb, kjer je predvideno sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov, so sredstva namenjena tudi izvajanju ukrepov URE in izrabe OVE s sofinanciranjem v višini do 25 % oz. v pozivih od leta 2019 dalje do 20 % priznanih stroškov. Finančni vzvod izplačanih spodbud je nekoliko nižji kot pri kohezijskih sredstvih, leta 2019 je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 32,6 evro centov nepovratnih sredstev, kar je tudi pripomoglo k temu, da je bil leta 2019 finančni vzvod vseh spodbud, namenjenih javnemu sektorju, nižji od 40 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije.

Finančni vzvod je bil leta 2019 malenkostno slabši od indikativne letne ciljne vrednosti. Po trenutno dostopnih podatkih za leto 2020, se bo zaradi spodbud Eko sklada finančni vzvod leta 2020 še nekoliko znižal, in sicer na 34,4 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, kar pomeni, da bo za ciljno vrednostjo za to leto zaostajal za 1,1 evro centa.


Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirki podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, vodita za stavbe širšega javnega sektorja in stavbe ožjega javnega sektorja ter izvedbo pilotnih projektov energetske prenove projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, za stavbe v lasti in rabi občin pa oddelek za trajnostno rabo energije. Tako projektna pisarna kot tudi oddelek za trajnostno rabo energije delujeta v sklopu Ministrstva za infrastrukturo (MzI). Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju (EUR/EUR) je definiran kot razmerje med vrednostjo nepovratnih sredstev, ki so namenjena zmanjšanju rabe energije in s tem izpustov CO2 v javnem sektorju v okviru različnih programov, in vrednostjo investicij v ukrepe URE in izrabe OVE, ki so jih ta nepovratna sredstva spodbudila. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • letna vrednost nepovratnih sredstev (EUR), namenjenih ukrepom URE in OVE v javnem sektorju. Znesek je izračunan kot vsota vrednosti spodbud, ki so bile v okviru različnih programov izplačane javnemu sektorju za izboljšanje energetske učinkovitosti in izrabe OVE. Podatki se nanašajo na že izvedene projekte. Za projekte iz OP EKP, z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih;
  • letna vrednost investicij (mio EUR), ki so jih dodeljena nepovratna sredstva spodbudila. Znesek je izračunan kot vsota vseh naložb, spodbujenih z nepovratnimi sredstvi v okviru različnih programov. Podobno kot pri nepovratnih sredstvih se tudi pri investicijah podatki nanašajo na že izvedene projekte, investicije pa so predstavljene z vrednostmi priznanih stroškov projektov. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI v obdobju 20072013, podatki o dejanski vrednosti priznanih stroškov po izvedbi projekta niso bili na voljo, zato je bila letna vrednost investicij ocenjena kot vsota vrednosti vseh investicij, določenih v pogodbah, znižana za prihranek nepovratnih sredstev. Za projekte iz OP EKP so upoštevani priznani stroški, predvideni v prijavah.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrednost nepovratnih sredstev:

  • programi Eko sklada

EUR

Eko sklad

20122019

marca za preteklo leto

enkrat letno

15. 4. 2021

ne

  • programi Kohezijskega sklada

EUR

MzI

2012−2019

po razpisih /
povabilih*

enkrat letno

18. 2. 2021

ne

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

EUR

različno

2012−2019

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Vrednost investicij

  • programi Eko sklada

mio EUR

Eko sklad

2012−2019

marca za preteklo leto

enkrat letno

15. 4. 2021

ne

  • programi Kohezijskega sklada

mio EUR

MzI

2012−2019

po razpisih /
povabilih*

enkrat letno

18. 2. 2021

ne

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

mio EUR

različno

2012−2019

ni podatka

enkrat letno

-

ne

  * Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni


SLEDI NAM

TWITTER