KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V dvanajstih letih (2008-2020) indeks ptic kmetijske krajine znaša 81,6, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 61,7. Trinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub rahlemu naraščanju trenda v zadnjih petih letih.


Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2020 149 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela. Kazalec prikazuje indeks števila parov za indikatorske vrste kmetijske krajine, generaliste in travniške vrste.


Grafi

Slika NB14-1: Clone of Indeks ptic kmetijske krajine
Prikaži podatke

Indikatorske vrste kmetijske krajine [indeks (100=2008)]

Generalisti [indeks (100=2008)]

Travniške vrste [indeks (100=2008)]

2008

100

100

100

2009

95,20

97,30

93,60

2010

80,70

92,20

68

2011

82,80

98,90

70,40

2012

85,40

101

65,90

2013

80,70

89

63,20

2014

78,70

93,50

60

2015

71,60

85,60

56,50

2016

75,70

88,70

60,80

2017

76

92,20

57,30

2018

79

89,80

60,80

2019

76,90

91,80

61,50

2020

81,60

93,60

61,70


Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini v izhodiščnem letu (2008).


Slovenski indeks ptic kmetijske krajine (SIPKK) za leto 2020 znaša 81,6 %, kar je za 4,7 % več kot v letu 2019. Indeks travniških ptic je zrasel za 0,2 %. Analiza glajene krivulje nam pokaže, da ima v obdobju 2008–2020 SIPKK zmeren upad in sicer v celotnem obdobju 18,6 ± 2,5 %. Trend v zadnjih petih letih je v rahlem porastu. Indeks generalistov prav tako kaže zmeren upad, vendar bistveno manjši, za skupno 4,9 ± 2,5 %. Tudi indeksa travniških in netravniških vrst znotraj SIPKK kažeta zmeren upad. Travniške vrste so upadle za 38,6 ± 3,5 %, v zadnjih petih letih se je trend stabiliziral. Primerjava nam pokaže, da je trend SIPKK statistično značilno manjši od trenda generalistov, enako velja za trend travniških vrst, ne pa za netravniške vrste. Trend travniških vrst je statistično značilno manjši tudi od trenda netravniških vrst. Trend selivk in neselivk se ne razlikuje statistično značilno. Zelo podoben našemu je trend indeksa ptic kmetijske krajine v sosednji Avstriji.

Indeks v zadnjih petih letih nekoliko narašča, vendar je treba biti pri interpretaciji tega trenda previden, saj je lahko kratkoročni trend posledica vremenskih in klimatskih razmer (nenavadno mile zime), razmer na prezimovališčih (intenzivnost ilegalnega lova) ter ostalih vplivov. Takšen razvoj sicer (če se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih) lahko vidimo kot pozitiven obrat k izboljšanju biodiverzitete kmetijske krajine, a trenutno serija podatkov, ki jo imamo na voljo še kaže celoten trend kot »zmeren upad« in precejšnje zmanjšanje populacije v obdobju 2008-2020. Trenutno izboljšanje tako še ne kaže nujno izboljšanja dolgoročnega trenda.

Ključne ugotovitve monitoringa:

  • trend kmetijskih vrst ptic je zmeren upad; v zadnjih petih letih (od leta 2015 naprej) je trend v rahlem porastu ter stabilen za travniške vrste
  • tako indeks kmetijskih vrst v celoti (81,6 %) kot indeks travniških vrst (61,7 %) sta še vedno zelo nizka glede na izhodiščno stanje v letu 2008
  • upadajo tudi generalisti, vendar zelo počasi (indeks 93,6 %)
  • večina upada ptic kmetijske krajine je nastala zaradi upada travniških vrst; trend netravniških vrst in generalistov je zelo podoben in se ne razlikuje statistično značilno
  • najnižje indekse imajo znotraj indeksa travniških vrst naslednje vrste: poljski škrjanec (40,3), repnik (40,4), repaljščica (49,4), drevesna cipa (55,1); značilnost teh vrst je, da so vezane v precejšnjem delu svojega habitata na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov, za razliko od večine ostalih vrst v travniškem indeksu, ki so vezane tudi na ostale kmetijske površine, predvsem zaraščajoče se travnike in visokodebelne sadovnjake
  • na trende vrst njihov selitveni status verjetno ne vpliva
  • naravovarstveni KOPOP (in EK) ukrepi sicer imajo določene pozitivne učinke, a je njihov vpliv na populacije ptic trenutno premajhen, da bi dosegli izhodiščno vrednost SIPKK, kar gre verjetno pripisati predvsem še vedno razmeroma nizkemu obsegu izvajanja in pomanjkljivostim v njihovi zasnovi.

Podatki za Slovenijo

 

1.1.Cilji in pravne podlage

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

  • Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)
  • Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/b... (13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

  • CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/co... (13.11.2012).

 

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem in nacionalnem nivoju, del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

 

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

 

1.2.Izvorna baza podatkov oz. vir:

Kmecl P, Gamser M, Šumrada T (2020): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2020. – DOPPS, Ljubljana.

 

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

1.3.Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

1.4.Datum zajema podatkov za kazalec:

18. december 2020

1.5.Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Kazalec je rezultat monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) v obdobju 2008–2020 (13 let). Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je dva kilometra, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor transektov  je poljuben, vendar iz vnaprej določenega nabora ploskev. Vsak izbrani transekt je nato vklučen v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisan. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Nabor ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2020 popisali 149 transektov. V letu 2020 smo popisali 131 transektov. Manjkajoče podatke smo določili z interpolacijo (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so transekti razporejeni relativno enakomerno po celi Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl et al. (2020).

1.6.Metodologija obdelave podatkov

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / transekt / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

 

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na transektih / letih, manjkajoče transekte / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Multiplikativni skupni naklon (trend) za posamezne vrste ptic program razvrsti v kategorije na podlagi kriterijev naklona in intervala zaupanja. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). Trend sestavljenega indeksa, njegove letne standardne napake in razlike med trendi skupin vrst smo izračunali s pomočjo Monte Carlo simulacije. Z namenom primerjave trendov smo vrste razdelili v različne kategorije: generaliste ter znotraj kmetijskih vrst še na travniške in netravniške vrste ter selivke in neselivke. V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl et al. 2020).

1.7. Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države:

 

Drugi viri in literatura:

 

Bibby CJ, Burgess ND, Hill DA (1992) Bird Census Techniques. Academic Press, London.

Denac K, Figelj J, Mihelič T (2006) Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. DOPPS, Ljubljana.

Kmecl P, Gamser M, Šumrada T (2020): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2020. – DOPPS, Ljubljana.

Pannekoek J, van Strien AJ (2009) TRIM 3 Manual. Statistics Netherlands, Voorburg.

Pannekoek J, van Strien AJ, Gmelig Meyling AW (2006) TRIM 3.51. Statistics Netherlands.


SLEDI NAM

TWITTER