KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V letih 2016 in 2017 se je trend zmanjševanja specifičnih emisij novih vozil ustavil, v letih 2018 in 2019 pa so se celo povečale, kar resno ogroža doseganje cilja. Prva ocena za leto 2020 sicer kaže na močno znižanje, vendar je doseganje cilja za leto 2021 še vedno na kritični poti in bo treba okrepiti izvajanje ukrepov na tem področju. Povprečne emisije vseh vozil so se v letih 2018 in 2019 močno znižale. Nadaljnje zniževanje je pričakovano tudi v letu 2020, vendar v manjšem obsegu kot v preteklih letih, ker se bo število prvič registriranih vozil močno zmanjšalo, poleg tega se delež biogoriv ne bo več tako hitro povečeval. Cilj v letu 2020 je zelo daleč od trenutnega stanja, kar pomeni, da bo kljub napovedanemu znižanju cilj težko dosegljiv.


Izpusti CO2 novih osebnih vozil nakazujejo gibanje povprečnih izpustov CO2 za nova vozila na podlagi tovarniških podatkov in je pokazatelj spremembe ogljičnega odtisa novih vozil. Z zniževanjem odtisa novih vozil se postopoma z zamenjavo voznega parka znižuje tudi skupni ogljični odtis vseh osebnih vozil. Na izpuste CO2 na prevožen kilometer pomembno vpliva tudi način vožnje. Izpusti CO2 na prevožen kilometer za vsa vozila prikazujejo dejanske podatke, saj so rezultat modeliranja na podlagi podatkov o dejanski porabi goriva. Manjši izpusti na prevožen kilometer ob enaki količini prevoženih kilometrov vplivajo na zmanjšanje izpustov, ob povečanem obsegu prevoženih kilometrov pa na ohranitev izpustov oz. manjše povečanje. Osebna vozila k skupnimi izpusti CO2 iz prometa prispevajo približno 60 % izpustov. Specifični izpusti CO2 za nova vozila izhajajo iz baze registriranih vozil, specifični izpusti CO2 za vsa vozila pa so izračunani na podlagi povprečne porabe osebnih vozil iz modelskih podatkov modela COPERT, ki se uporablja za izračun evidenc izpustov, in z uporabo emisijskih faktorjev za različna goriva (dizelsko gorivo, motorni bencin, utekočinjen naftni plin).


Grafi

Slika PO02-1: Primerjava specifičnih izpustov CO2 novih vozil s cilji za leto 2015 in 2021 ter s specifičnim izpustom CO2 vseh vozil
Viri: 

Agencija RS za okolje, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke

Povprečni izpusti CO2 za nova vozila (tovarniške) [g CO2/km]

CILJ - nova os. vozila (2015) [g CO2/km]

CILJ - nova os. Vozila (2021) [g CO2/km]

Povprečni specifični izpusti CO2 za vsa os. vozila (dejanske) [g CO2/km]

CILJ - vsa osebna vozila [g CO2/km]

2010

145,88

193,48

2011

140,73

193,39

2012

134,73

191,47

2013

127,69

190,20

2014

124

190,11

2015

120,14

130

191,85

2016

118,69

193,42

2017

118,81

193,24

2018

120,29

188,48

2019

125,36

184,41

2020

152,34

2021

95


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjševanje izpustov CO2 novih in vseh osebnih vozil. Cilj za povprečne izpuste CO2 novih vozil v letu 2015 (130 g CO2/km) je bil dosežen (120 g CO2/km), ciljna vrednost za leto 2021 je pa 95 g CO2/km. Cilj za dejanske povprečne specifične izpuste CO2 za vsa osebna vozila v letu 2020 je 152,3 g CO2/km. Ciljne vrednosti za vmesna leta niso določene.


Specifični izpusti CO2 novih vozil so od leta 2010 do leta 2015 skoraj linearno padali in so bili leta 2015 z vrednostjo 120 gCO2/km za 17,6 % nižji kot leta 2010. V letih 2016, 2017 in 2018 se je trend zmanjševanja specifičnih izpustov novih vozil popolnoma ustavil, v letu 2019 pa so se celo povečali, in sicer na 125 gCO2/km, kar močno ogroža doseganje cilja za leto 2021 v višini 95 gCO2/km. Precej vpliva na zniževanje specifičnih izpustov novih vozil je imelo v preteklosti izkoriščanje pomanjkljivosti merilnega cikla, zaradi česar se je povečevala razlika med tovarniškimi podatki in dejansko rabo energije in specifičnimi izpusti CO2. Študija ICCT*1 je pokazala, da je razlika leta 2001 znašala 8 % medtem ko je leta 2015 v povprečju dosegla 39 %. V letih 2016 in 2017 se razlika ni povečevala. Ustavitev povečevanja razlike sovpada z uvedbo novega merilnega cikla (WLTP). WLTP je stopil v veljavo za nove tipe avtomobilov septembra 2017, za vsa novo registrirana vozila pa septembra 2018. Od 1. 1. 2019 imajo vsa vozila, ki so v prodaji, objavljene samo podatke po WLTP merilnem ciklu. Prenehanje izkoriščanja pomanjkljivosti starega merilnega cikla je razkrilo, da se kljub povečevanju učinkovitosti vozil, povprečna specifična raba vozil ne zmanjšuje, ker se povečujeta velikost in teža vozil ter tudi moč njihovih motorjev. V zadnjem času se to najbolj očitno kaže kot SUV fenomen.

Specifični izpusti vseh osebnih vozil ne predstavljajo eksaktnega podatka, temveč so izračunani na podlagi modelske ocene o rabi energije osebnih vozil in njihovih prevoženih kilometrov v modelu COPERT. V obdobju 2012−2016 je opazen trend naraščanja, v letih 2018 in 2019 pa so se, po majhnem znižanju leta 2017, specifični izpusti končno znatneje zmanjšali in so znašali 188,5 gCO2/km oziroma 184,4 gCO2/km. Zmanjšanje je pričakovano tudi v letu 2020 vendar v manjšem obsegu kot v preteklih letih, ker se bo število prvič registriranih vozil močno zmanjšalo, poleg tega se delež biogoriv ne bo več tako hitro povečeval. Cilj v letu 2020 je znatno nižji od trenutnega stanja, kar pomeni, da bo kljub napovedanemu znižanju cilj težko dosegljiv.

Opomba:

*1   From laboratory to road A 2018 update of official and “real-world” fuel consumption and CO2 values for passenger cars in Europe, ICCT, 2019


Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Za izračun specifičnih izpust novih vozil potrebujemo bazo registriranih vozil dostopno na spletni strani portala OPSI. Za izračun specifičnih izpust vseh osebnih vozil pa potrebujemo prevožene kilometre osebnih vozil pridobljenih iz modela COPERT.

Metodologija obdelave podatkov:

Specifične izpuste za nova osebna vozila (gCO2/km) so izračunane kot povprečje specifičnih izpust posameznih novih osebnih vozil. Novo osebno vozilo je bilo definirano kot osebno vozilo, ki je bilo registrirano v istem letu, kot je bilo izdelano.

Specifične izpuste vseh osebnih vozil (gCO2/km) so izračunane kot kvocient izpust CO2 osebnih vozil ter prevoženih kilometrov osebnih vozil. Izpuste CO2, ki so izračunane z modelom COPERT, pa so povzete iz kazalcev v okviru mehanizma spremljanja izpust TGP (MMR), ki so vsako leto poročani Evropski komisiji s strani ARSO. V letu 2018 so bile izpuste CO2 v cestnem prometu izračunane na novo z upoštevanjem bolj natančnih podatkov o prevoženih kilometrih po razredih vozil, zato so se izpuste CO2 na prevožen kilometer za vsa vozila spremenila za celotno časovno vrsto.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Specifične izpuste CO2 novih osebnih vozil

gCO2/km

Baza registriranih vozil (MzI; Evidenca registriranih vozil - presek stanja; spletna stran OPSI)

2005–2019

V začetku leta za preteklo leto

enkrat letno

15. 7. 2021

ne

Izpuste CO2 iz osebnih vozil

kt CO2

Kazalci v okviru MMR/Uredbe o upravljanju (Števec kazalca TRANSPORT C0)
Model COPERT (ARSO)

2005–2019

Podatki so EK poročani 15. marca skupaj z evidencami izpust za leto X − 2

enkrat letno

15. 7. 2021

da

Prevoženi km osebnih vozil

Mkm

Kazalci v okviru MMR/Uredbe o upravljanju (Imenovalec kazalca TRANSPORT C0)
Model COPERT (ARSO)

2005–2019

Podatki so EK poročani 15. marca skupaj z evidencami izpust za leto X − 2

enkrat letno

15. 7. 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni


SLEDI NAM

TWITTER