KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Rezultati javnega mnenja kažejo, da se je v obdobju od 2010 do 2019 statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na električni ali hibridni pogon. Statistični podatki o registraciji vozil kažejo, da se je v obdobju od 2014 do 2019 rahlo povečal tudi delež prvih registracij novih vozil na električni in hibridni pogon. V primerjavi deleža novih registriranih električnih avtomobilov v 20 evropskih državah se Slovenija uvršča nekje na sredino.


Kazalec prikazuje podatke o deležu gospodinjstev, ki so ali brez osebnega avtomobila ali imajo v lasti enega ali več osebnih avtomobilov. Poleg tega kazalec prikazuje delež električnih in hibridnih avtomobilov v Sloveniji in v drugih evropskih državah, javno mnenje o starosti obstoječih avtomobilov ter mnenje gospodinjstev o verjetnosti nakupa novega vozila in pripravljenosti za nakup električnega vozila. Kazalec prikazuje podatke za obdobje 2010-2019. Cilj kazalca je spremljanje javnega mnenja o sestavi voznega parka v Sloveniji ter spremljanje napredka pri doseganju okoljskih ciljev v smislu uvajanja novih tehologij. Sestava voznega parka določa obseg potniškega prometa, ki je pomemben kazalec pritiskov prometa na okolje.


Grafi

Slika OP09-1: Število avtomobilov v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke

0 [%]

1 [%]

2 [%]

3 ali več [%]

ne vem [%]

2010

14

45

30

11

0

2011

15

45

29

11

0

2012

20

43

25

12

0

2015

8

51

33

8

0

2017

4

48

37

10

0

2019

9

49

32

9

1

Slika OP09-2: Mesečni dohodek gospodinjstev brez avtomobila, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke

do 690 EUR [%]

691 EUR - 1.380 EUR [%]

1.381 EUR - 2.070 EUR [%]

2.071 EUR - 2.760 EUR [%]

nad 2.761 EUR [%]

2010

43

11

3

0

0

2011

51

21

3

0

0

2012

50

15

4

2

0

2015

39

11

1

0

0

2017

14

8

1

0

0

2019

22

13

2

5

3

Slika OP09-3: Starost vseh obstoječih avtomobilov v gospodinjstvih, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke

do 2 let [%]

2 do 4 let [%]

5 do 9 let [%]

10 do 14 let [%]

nad 15 let [%]

ne vem [%]

2010

12

30

48

28

13

0

2011

9

31

47

41

15

1

2012

7

28

49

44

15

1

2015

11

23

46

41

19

1

2017

11

21

45

41

24

1

2019

13

24

45

44

29

0

Slika OP09-4: Verjetnost za nakup novega avtomobila v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke

sploh ni verjetno [%]

ni verjetno [%]

niti niti [%]

verjetno [%]

zelo verjetno [%]

zagotovo [%]

ne vem, brez odgovora [%]

2010

72

16

4

5

2

2

0

2011

64

19

7

7

2

1

1

2012

70

17

6

4

1

1

0

2015

51

29

8

7

2

1

1

2017

33

32

14

13

4

2

1

2019

36

27

15

11

3

2

6

Slika OP09-5: Verjetnost za nakup električnega avtomobila v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

 Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke

sploh ni verjetno [%]

ni verjetno [%]

niti niti [%]

verjetno [%]

zelo verjetno [%]

zagotovo [%]

ne vem [%]

2010

66

15

7

8

2

2

0

2011

74

16

5

3

1

1

0

2012

75

17

3

4

1

1

0

2015

57

25

7

7

1

1

2

2017

37

30

15

12

2

1

3

2019

48

22

14

8

1

1

6

Slika OP09-6: Delež prvih registracij: osebna vozila na električni pogon, EU države, 2018
Viri: 

EUROSTAT, 2018

Prikaži podatke

Norveška [%]

Romunija [%]

Lihtenštajn [%]

Malta [%]

Avstrija [%]

Švedska [%]

Švica [%]

Francija [%]

Nemška [%]

Irska [%]

Španija [%]

Slovenija [%]

Belgija [%]

Madžarska [%]

Finska [%]

Latvija [%]

Estonija [%]

Litva [%]

Hrvaška [%]

Ciper [%]

2018

33

3,40

2,60

2,10

2

2

1,80

1,40

1

1

0,80

0,70

0,70

0,60

0,60

0,50

0,30

0,20

0,10

0,10


Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020):

  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 %;

in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora  (The Green Deal):

  • Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način. 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da ima slaba polovica (49 %) anketiranih gospodinjstev v lasti en avtomobil, slaba tretjina (32 %) dva avtomobila in 9 % gospodinjstev tri ali več avtomobilov. Primerjava merjenj v letih 2010 in 2019 kaže, da delež gospodinjstev, ki imajo v lasti en avtomobil, variira med 43 % (2012) in 51 % (2015), delež gospodinjstev z dvema avtomobiloma variira med 25 % (2012) in 37 % (2017), delež gospodinjstev s tremi ali več avtomobili pa variira med 8 % (2015) in 12 % (2012). Leta 2019 je delež gospodinjstev brez osebnega avtomobila znašal 9 %. Največji delež gospodinjstev brez avtomobila je bil izmerjen leta 2012 (20 %), najmanjši pa leta 2015 (4 %). 

Največji razkorak v deležu gospodinjstev brez avtomobila znaša 12 odstotnih točk in je bil izmerjen v obdobju med letoma 2012 in 2015. Analiza demografskih podatkov anketirancev iz leta 2012 kaže, da je velika večina gospodinjstev brez avtomobila (93 %) prejemala nizke mesečne dohodke – do vključno 1.390 EUR. To kaže, da je višina mesečnega dohodka med glavnimi razlogi, da gospodinjstva, da nimajo avtomobila. Razlog za veliko razliko v tem obdobju je v veliki večini primerov gospodarska recesija med letoma 2008 in 2013, ki je najbolj prizadela ravno zaposlene z najnižjo izobrazbo oz. gospodinjstev z najnižjimi mesečnimi dohodki (SURS, 2015).

Kot je razvidno iz kazalca ravnanja z energijo »Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji« [OP10], se je skupni delež vseh registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon v obdobju od 2014 do 2019 sicer povečal za 0,7 odstotne točke (2019: 0,8 %, 2014: 0,1%). Vendar statistično gledano ta delež ni tako pomemben. Kljub majhnemu deležu je pri prvih registracijah novih osebnih vozil razviden pozitiven trend: delež novih vozil na električni in hibridni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 povečal za 4,2 odstotne točke (2019: 4,3 %, 2014: 0,2 %).

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da ima največ gospodinjstev vsaj en avtomobil, ki je star 5 do 9 let (45 %) oziroma 10 do 14 let (44 %). V primerjavi z letom 2010 je delež avtomobilov, starih do 2 leti, ostal praktično enak (2019: 13 %, 2010: 12 %). Zmanjšal se je delež avtomobilov, starih 2 do 4 leta (2019: 24 %, 2010: 30 %) in 5 do 9 let (2019: 48%, 2010: 42%). Posledično se je povečal tudi delež avtomobilov, starih 10 do 14 let (2019: 44 %, 2010: 28 %) oziroma več kot 15 let (2019: 29 %, 2010: 13 %). To pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečal delež starejših in s tem energetsko manj učinkovitih osebnih avtomobilov.

Delež gospodinjstev, ki v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo načrtujejo nakup novega avtomobila, se je v obdobju od leta 2010 do 2019 povečal za 7 odstotnih točk (2019: 16 %, 2010: 9 %) in se giba med 6 % (2012) in 19 % (2017). Iz kazalca ravnanja z energijo »Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji« [OP10], je razviden pozitiven trend pri izbiri pogona načrtovanega avtomobila: delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na električni pogon v obdobju od 2010 in 2019 se je povečal za 8 odstotnih točk (2019: 9 %, 2010: 1 %) in delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila na hibridni pogon za 5 odstotnih točk (2019: 5 %, 2010: 0 %). Iz istega kazalca je še razvidno, da je bil leta 2019 1 % registriranih novih avtomobilov na električni pogon, 3,2 % pa na hibridni. To lahko pomeni, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozila na električni pogon srečujejo z drugimi omejitvami (npr. cena avtomobila, obstoječa infrastruktura). 

Delež gospodinjstev, ki so na vprašanje »Kako verjetno bi se v vašem gospodinjstvu v naslednjih 12 mesecih odločili za nakup električnega vozila, če bi z enim polnjenjem lahko prevozili do 300 km?« odgovorila »zagotovo«, »zelo verjetno« ali »verjetno«, se v obdobju od 2010 in 2019 ni bistveno spremenil (2019: 10 %, 2010: 12 %). Statistično značilno pa se je spremenil delež gospodinjstev, ki še niso prepričana in so na to vprašanje odgovorila z »niti – niti« (2019: 14 %, 2010: 7 %). Povečal se je tudi delež gospodinjstev, ki so odgovorila, da ne vejo (2019: 6%. 2010: 0%).

V primerjavi z 20 evropskimi državami, ki je temeljila na statističnih podatkih o prvi registraciji osebnih vozil, je bila Slovenija leta 2018 nekje v sredini z 0,7 % prvič registriranih električnih avtomobilov. Na tej lestvici z veliko prednostjo vodi Norveška s 33 %, sledi Romunija s 3,4 %, na koncu pa so Hrvaška in Ciper z 0,1 % prvič registriranih električnih avtomobilov (EUROSTAT, 2018).   


Cilji povzeti po: 

 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

 

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

 

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019

 

Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

Drugi viri in literatura

  1. SURS, 2015: Nacionalni računi o gospodarski krizi v Sloveniji, Statistični Urad Republike Slovenije, URL: https://www.stat.si/dokument/8669/ nacionalni%20racuni%20o%20gospodarski%20krizi-internet.pdf (28.5.2020)
  2. EUROSTAT, 2018: New registrations of passenger cars by type of motor energy, European Statistics, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/road_eqr_carpda (28.5.2020)


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER