KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Podatki za obdobje 2010 do 2019 nakazujejo pozitiven trend v oceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je v obdobju od 2010 do 2019 povečal za 8 odstotnih točk. V obdobju od 2011 do 2019 se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši porabi energije. Kazalec kaže tudi na izjemno velik potencial za zmanjšanja končne porabe energije v gospodinjstvih - slabe tri četrtine gospodinjstev so v letu 2019 ocenile porabo energije v svojem stanovanju kot srednjo oz. visoko in zelo visoko.


Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije (vir: EN10 Raba končne energije po sektorjih). Zmanjševanje vpliva gospodinjstev na okolje s pomočjo zmanjševanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je možno z zmanjševanjem končne rabe energije v gospodinjstvih. To lahko uresničimo na dva načina - z enkratnimi naložbami v energetsko učinkovitejše tehnologije (npr. izolacija stavb) in učinkovitejšim vsakodnevnim ravnanjem z energijo (npr. ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti).


Grafi

Slika OP05-1: Ocena porabe energije v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)

Prikaži podatke

nizka in zelo nizka [%]

srednja [%]

visoka in zelo visoka [%]

2010

19

68

13

2011

18

66

16

2012

24

66

10

2015

22

68

10

2017

26

65

9

2019

27

63

9

Slika OP05-2: Namera gospodinjstva po učinkoviti rabi energije, Slovenja, 2011-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (2019)

Prikaži podatke

da [%]

ne [%]

ne vem [%]

2011

69

31

0

2012

80

20

0

2015

83

13

3

2017

91

6

3

2019

81

10

7

Slika OP05-3: Seznanjenost z rabo energije v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (2019)

Opomba: 

niti-niti odraža nevtralno stališče anketiranca

Prikaži podatke

popolnoma drži [%]

drži [%]

niti niti [%]

ne drži [%]

sploh ne drži [%]

2010

17

54

22

6

1

2011

27

43

21

7

2

2012

20

51

24

4

1

2015

20

65

10

3

1

2017

22

57

17

3

1

2019

36

39

19

5

0

Slika OP05-4: Namera gospodinjstva po učinkoviti rabi energije, Slovenija, 2019
Viri: 

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (2019)

Prikaži podatke

zelo nizka + nizka [%]

srednja [%]

visoka + zelo visoka [%]

da

86

82

80

ne

9

9

18

ne vem / b.o.

5

10

2


Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020):

  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 %;

in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora  (The Green Deal):

  • Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način. 

Spremljanje energetske učinkovitosti gospodinjstev kaže v obdobju 2010- 2019 opazen pozitiven trend pri mnenju o porabi energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je glede na rezultate iz leta 2010 povečal za 8 odstotnih točk (2019: 27 %, 2010: 19 %). Pozitivni trend je v veliki meri rezultat delovanja Eko sklada v zadnjem desetletju, ki omogoča dostop do širokega nabora subvencij in ugodnih posojil za okolju prijazne naložbe. Rezultat kaže tudi na velik potencial za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2019 kaže, da 63 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo oz. 9% kot visoko in zelo visoko. To pomeni, da potencial za zmanjšanje porabe končne energije obstaja v 593.725 (72%) od 824.618 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2018). 

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna kažejo odgovori na vprašanje ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Rezultati kažejo, da je velika večina gospodinjstev dobro seznanjena s porabo energije v stanovanju. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila »drži« in »popolnoma drži« variira med 70 % (2011) in 86 % (2015). Statistično pomemben pozitiven trend je razviden v razporeditvi odgovor med možnostma »drži«” in »popolnoma drži«. Glede na merjenje leta 2010 se je v letu 2019 za 19 odstotnih točk povečal delež tistih, ki so popolnoma seznanjeni z rabo energije v stanovanju (2019: 36 %, 2010: 17 %). Ta rezultat kaže na večjo ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.   

Leta 2019 so dobre štiri petine (82 %) anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo o učinkovitejši rabi energije. Na podlagi merjenja v obdobju 2011-2019 se je delež teh gospodinjstev v letu 2019 povečal za 14 odstotnih točk, kar je primerljivo z rezultati merjenja v letih 2015 in 2012. Leta 2017 je velika večina (91 %) odgovorila pritrdilno, kar predstavlja povečanje za 22-odstotnih točk glede na leto 2011. Opazen je tudi negativen trend povečanja deleža gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorili z »ne vem« (2019: 7 %; 2011: 0,3 %).  

Rezultati križanja podatkov iz vprašanj o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije kažejo, da o učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko porabo (86 %), najmanj pa gospodinjstva z visoko oz. zelo visoko porabo energije (80 %). Rezultati tudi kažejo, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabila energijo dvakrat večji pri gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (18 %) v primerjavi s tistimi z nizko oz. zelo nizko (9 %) in srednjo porabo energije (9 %).

To pomeni, da 425.998 (82 %) od 519.509 gospodinjstev s srednjo in 60.692 (80 %) od 75.865 gospodinjstev z visoko in zelo visoko porabo energije razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo v svojih domovih, oz., statistično gledano, 486.690 od 593.725 gospodinjstev, pri katerih obstaja potencial za zmanjšanje količine porabljene energije, hkrati razmišlja tudi o učinkoviti rabi energije.


Cilji povzeti po: 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019

Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

Drugi viri in literatura

  1. Ekosklad, 2019: Knjižica Ekomanija, izdana ob svetovnem dnevu varstva okolja in 25-letnici Eko sklada, URL: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/novica/knjiica-ekomanija-ob-svetovnem-dnevu-varstva-okolja-in-25-letnici-eko-sklada (6. 3. 2020)
  2. SURS, 2018: Aktualni podatki - gospodinjstva in družine, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/47 (6. 3. 2020)


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER