KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča in je v letu 2015 znašala 3.205 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.


Kazalec kaže gibanje porabe elektrike v gospodinjstvih ter spremembe v opremljenosti gospodinjstev z aparati, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko.


Grafi

Slika PG05-1: Končna poraba energije v gospodinjstvih, Slovenija, 1996-2015
Viri: 
SURS, Statistični urad RS, Preračuni KIS (2017)
Prikaži podatke

Raba končne energije [GWh]

1996

2594

1997

2637

1998

2658

1999

2692

2000

2601

2001

2675

2002

2704

2003

3008

2004

3012

2005

2951

2006

3055

2007

3021

2008

3182

2009

3137

2010

3219,04

2011

3211,25

2012

3179,03

2013

3228,69

2014

3125,43

2015

3205,03

Slika PG05-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru, Slovenija, 2015
Viri: 
SURS, Statistični urad RS, Preračuni KIS (2017)
Prikaži podatke

Ogrevanje sanitarne vode [%]

Ogrevanje prostorov [%]

Kuhanje [%]

Razsvetljava [%]

Hladilniki in kombinirani hladilniki [%]

Zamrzovalne skrinje in omare [%]

Televizije [%]

Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) [%]

Pečice in mikrovalovne pečice [%]

Pomivalni stroji [%]

Osebni računalniki in monitorji [%]

Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) [%]

Klimatske naprave [%]

Drugo [%]

2009

18,76

10,14

4,94

7,33

5,97

5,50

4,13

3,90

2,74

3,14

3,12

1,96

2,62

25,75

2010

19,22

10,74

4,89

7,65

6,35

5,93

4,46

4,10

2,84

3,24

3,28

2,06

1,18

24,05

2011

18,55

10,20

4,52

7,54

6,29

5,77

4,40

4,06

2,65

3,01

3,18

1,98

2,19

25,66

2012

18,84

9,84

4,36

7,80

6,59

5,91

4,51

4,24

2,61

2,99

3,23

2,02

2,36

24,70

2013

18,64

9,51

4,08

7,90

6,73

5,89

4,40

4,30

2,50

2,89

3,17

2,00

1,71

26,29

2014

18,51

10,18

3,78

8,13

6,80

5,83

4,23

4,38

2,40

2,75

3,11

1,95

1,49

26,47

2015

19,53

9,59

3,67

8,78

7,05

6,25

4,05

4,63

2,53

2,78

3,16

1,89

1,32

24,78

Slika PG05-3: Raba električne energije po namenih, Slovenija, 2015
Viri: 
SURS, Statistični urad RS, Preračuni KIS (2017)
; Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Hladilnik [%]

Pralni stroj [%]

Barvni televizor [%]

Mobilni telefon [%]

Zamrzovalna skrinja ali omara [%]

Kolo [%]

Osebni računalnik [%]

Glasbene hi-fi naprave [%]

CD naprave [%]

Pomivalni stroj [%]

Mikrovalovna pečica [%]

Stroj za sušenje perila [%]

2015

98,20

96,40

96,20

96

61

55

75,20

42,70

57,20

53,40

32,70

2012

98,50

97,60

97,20

93,30

62,10

61,50

67,10

44

0

52,80

53

26,20

2010

98,60

97,10

97,60

92,60

77,60

63,50

66,50

42,80

52,80

52

54

26

2009

98,30

96,90

97,40

91,60

80,30

63,50

63,70

47,10

56

50,20

52,70

26,20

2008

98,10

96,40

97,10

89,70

81

63,60

60,90

50,60

55

49,30

51

26,20

2007

98,10

96,70

96,50

88,50

82

63,50

56,90

51,90

53,20

47,30

47,40

24,60

2006

98,30

96,60

96,60

86,30

82,10

63,20

54,10

52,40

49,30

45

43,10

22,40

2005

98,40

96,40

96,30

84,70

83,50

61,80

51,50

50,70

45,40

42,30

37,20

19,70

2004

98,31

96,15

96,27

82,30

82,82

59,74

48,40

48,69

41,70

39,91

30,90

17,66

2003

97,88

95,55

95,56

80,10

83,88

57,09

44,90

46,83

39,90

37,50

24

15,57

2002

97,80

96

95,90

74,30

85,30

56,40

40,30

44,90

37

34,40

18,30

14,90

2001

97,20

96,50

95,70

47,60

86,60

57,70

36,50

42,80

23

31,50

14,20

13,90

2000

97,20

96,90

95,30

22

86,70

61,10

33,50

41,60

10,70

30,10

10,90

13

1999

97

96,30

93,90

85,80

63,50

40

0

27,70

11,10

1995

93,80

94,30

88,80

80,60

62,10

26,80

0

18,10

4,50

1990

94,80

93,30

72,40

84,90

68,50

16,70

0

9,90


Cilji

- vzpostavitev okvirja za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo

- zagotovitev prostega pretoka teh izdelkov na notranjem trgu Evropske unije


Večina vplivov rabe elektrike izhaja iz njene proizvodnje, kljub temu lahko uporabniki vplivajo na izbiro vira za proizvodnjo elektrike, saj morajo na podlagi uredbe iz leta 2003 danes vse družbe zagotoviti podrobnosti o virih električne energije (fosilna goriva, jedrski viri, obnovljivi viri), dobavljene kupcem. Podjetja za proizvodnjo in distribucijo elektrike v EU vedno bolj tržijo elektriko iz obnovljivih virov energije.

Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati (klimatske naprave, stroji za sušenje perila, večanje števila svetlobnih točk idr.), večje število televizijskih sprejemnikov, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rast uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, idr.).

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji poraba elektrike v gospodinjstvih narašča. Od leta 1996 do 2002 je narasla za 4 %, sledil je skok za 12 odstotnih točk iz leta 2002 na leto 2003, po letu 2003 se je poraba zopet umirila in je od leta 2003 do 2009 narasla za okoli 5 odstotnih točk.

Od leta 1990 narašča delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo. Narašča predvsem delež gospodinjstev opremljenih s pomivalnim strojem, glasbenimi hi-fi napravami, stroji za sušenje perila ter nekaterimi izdelki, ki so se v večjem številu v gospodinjstvih začeli pojavljati leta 2000, kot so na primer mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Leta 2000 je bilo na primer 22 % gospodinjstev opremljenih z mobilnimi telefoni, leta 2009 pa že skoraj 90 %. Gospodinjstev opremljenih s hladilnikom, pralnim strojem in barvnim televizorjem je bilo istega leta več kot 96 %. Več kot 80 % gospodinjstev je imelo zamrzovalno skrinjo ali omaro ter mobilni telefon, 60 % gospodinjstev je razpolagalo z osebnim računalnikom, polovica gospodinjstev pa z glasbeno hi-fi in CD napravo, pomivalnim strojem in mikrovalovno pečico. Okoli 26 % gospodinjstev je uporabljalo tudi stroj za sušenje perila.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2015 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 986 GWh ali 31 %. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo nekaj več kot 601 GWh (19 %), za ogrevanje prostorov pa 325 GWh (10 %) električne energije. V primerjavi z 2014 se je zmanjšala poraba električne energije za osebne računalnike in televizijske sprejemnike in je znašala 232 GWh (7 %) ter razsvetljavo 235 GWh (7%).

Porabniki lahko posredno znižajo vplive z zmanjšanjem porabe elektrike, to jim omogoča tudi občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov, saj pri odločanju o nakupu aparata, cena le-tega ni več edini kriterij ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Vendar moramo biti pri številnih električnih in elektronskih aparatih, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvih, pozorni tudi na to, da imajo nekateri precejšen negativni vpliv na okolje pri postopkih odstranjevanja, ko jih zavržemo kot odpadek.

Eden od predvidenih instrumentov za doseganje prihrankov končne energije predvidenih v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost 2014–2020 je energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.

Podobno kot v Sloveniji narašča delež gospodinjstev opremljenih z električno in elektronsko opremo tudi v drugih državah EU. Poraba energije narašča kljub izboljšavam omenjene opreme. Razne študije kažejo, da kljub izboljšani energetski učinkovitosti naprav za faktor 2 do 3 v zadnjih letih, skupna poraba elektrike v gospodinjstvih narašča, ker se število naprav v gospodinjstvih povečuje. Tako imenovani povratni efekt, ko se kljub izboljšavam poraba energije ne zmanjša, se kaže na primer pri elektronskih napravah kot so televizija, DVD predvajalniki ter osebni računalniki. Skupna poraba energije zaradi teh elektronskih naprav je v povprečju v evropskem gospodinjstvu narasla, saj ima precej gospodinjstev po dva ali več televizijskih sprejemnikov in osebnih računalnikov. Naraščanje števila električne in elektronske opreme v gospodinjstvih pa poleg porabe energije povzroča tudi nastajanje odpadkov.


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Uredbi o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, Uradni list RS, št. 24/05 (ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 191 z dne 22. 7. 2005, str. 29).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990 (1996) - 2009. Podatki o porabi električne energije v gospodinjstvih so povzeti iz Statističnega letopisa 2010, poglavje 19.2, Bilanca proizvodnje in porabe električne energije. Raba električne energije glede na namen je bila predstavljena v Prvi objavi, 12. junij 2011.

Podatki o opremljenosti gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami je v preteklih letih zbiral Statistični urad Republike Slovenije z vprašalnikom Anketa o porabi v gospodinjstvih. Podatki iz obdobja treh let so bili preračunani na srednje leto in upoštevani pri interpretaciji rezultatov za referenčno leto. Objavljeni so na podatkovnem portalu SI-STAT, v podatkovni seriji Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami.

Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se bodo od leta 2011 naprej objavljali letno in ne bodo več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se odslej izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2009, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela med drugim izračunali tudi podatke o rabi električne energije po namenih v gospodinjstvih.  Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov (maj 2011) so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leto 2009, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na to leto.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Izvorna baza podatkov
Statistični letopis 2010, Statistični urad RS
Skrbnik podatkov

Statistični urad RS

Datum zajema podatkov
13.06.2017
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Statistični letopis 2017, Statistični urad RS
Skrbnik podatkov

Statistični urad RS

Datum zajema podatkov
13.06.2017
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
SI-STAT podatkovni portal, Statistični urad RS
Skrbnik podatkov

Statistični urad RS

Datum zajema podatkov
13.06.2017
Geografska pokritost
Slovenia
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija zbiranja podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih se je v letu 2011 spremenila, tako da podatki niso neposredno primerljivi z rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih iz obdobja 1997 do 2003.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER