KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2007–2016 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (20 kg P2O5/ha) večja kot v državah članicah Evropske unije (14 kg P2O5/ha).


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2017. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije v obdobju 2006–2017.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2017
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

mineralna gnojila

1992

189922

1993

174055

1994

182191

1995

168780

1996

168029

1997

180599

1998

184729

1999

186370

2000

174180

2001

178166

2002

175724

2003

177589

2004

162680

2005

149504

2006

146593

2007

149587

2008

135011

2009

119135

2010

131855

2011

131304

2012

128364

2013

130347

2014

136054

2015

136114

2016

129480

2017

130524

Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi V Sloveniji v obdobju 1992–2017
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Dušik (N )

Kalij (K2O)

Fosfor (P2O5)

1992

70,05

36,75

27,86

1993

60,38

39,32

31,00

1994

63,14

41,40

35,25

1995

61,40

40,04

33,13

1996

60,95

40,71

33,05

1997

68,79

45,50

35,27

1998

70,89

46,74

38,35

1999

68,95

48,94

39,55

2000

67,12

43,67

35,86

2001

68,22

41,03

32,59

2002

66,10

40,86

31,06

2003

67,69

39,25

30,04

2004

61,70

37,86

29,85

2005

57,33

31,61

26,40

2006

61,97

31,53

26,08

2007

59,41

30,62

25,57

2008

50,85

29,80

24,24

2009

60,20

18,30

16,34

2010

56,95

25,50

20,51

2011

59,22

25,20

19,67

2012

54,83

22,52

18,54

2013

56,93

22,64

18,58

2014

59,33

22,11

18,96

2015

59,39

24,17

19,79

2016

56,73

23,77

19,18

2017

56,26

22,98

18,97

Slika KM02-3: Poraba dušika (N) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2007–2016
Viri: 
EUROSTAT (2018)
Prikaži podatke

Dušik (N ) [kg/ha]

Romunija

22,48

Portugalska

29,35

Estonija

33,63

Latvija

33,75

Grčija

37,33

Avstrija

38,02

Španija

38,63

Italija

44,05

Bolgarija

48,49

Litva

51,63

Švedska

55,67

Malta

56,45

Slovenija

57,38

Madžarska

58,21

Združeno kraljestvo

58,41

Evropska unija

59,85

Slovaška

62,25

Finska

63,92

Ciper

64,57

Irska

71,71

Poljska

73,22

Francija

74,05

Danska

74,46

Hrvaška

78,99

Češka

95,40

Nemčija

100,27

Luksemburg

102,83

Belgija

107,14

Nizozemska

117,91

Slika KM02-4: Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2007–2016
Viri: 
EUROSTAT (2018)
Prikaži podatke

Fosfor (P2O5) [kg/ha]

Estonija

7,77

Malta

7,97

Romunija

8,41

Nizozemska

8,57

Belgija

8,66

Švedska

8,72

Bolgarija

8,80

Luksemburg

9,76

Danska

10,22

Avstrija

10,23

Latvija

10,53

Združeno kraljestvo

11,09

Portugalska

11,29

Grčija

11,61

Slovaška

12,06

Finska

12,18

Češka

12,21

Madžarska

12,46

Litva

13,59

Evropska unija

14,41

Italija

15,39

Irska

15,78

Francija

15,89

Španija

15,95

Nemčija

15,99

Ciper

19,17

Slovenija

20,14

Hrvaška

24,39

Poljska

25,04


Cilji

  • Uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov.
  • Rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje.
  • Zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 že manj kot 140.000 ton, leta 2016 in 2017 pa zgolj še 130.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 271 kg/ha, oziroma za 21 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (51 %), sledita kalij (27 %) in fosfor (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba dušika (N) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 malenkost manjša kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 57 kg/ha, v EU-28 pa 60 kg/ha. Največja poraba dušika je bila v omenjenem obdobju značilna za Nizozemsko (118 kg/ha), Belgijo (107 kg/ha) ter Luksemburg (103 kg/ha), najmanjša pa za Romunijo (22 kg/ha) in Portugalsko (29 kg/ha).

Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 20 kg/ha, v EU-28 pa 14 kg/ha. Največja poraba fosforja je bila v omenjenem obdobju značilna za Poljsko (25 kg/ha) in Hrvaško (24 kg/ha), najmanjša pa za Estonijo, Malto in Romunijo (8 kg/ha).


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15, 12/17).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila

Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992–2017).

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
21.08.2018
Podatki za obdobje
1992–2017
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o porabi mineralnih gnojil se v Sloveniji redno ne zbirajo, saj jih Statistični urad Republike Slovenije zbira enkrat letno na podlagi vprašalnikov. Ker je z vstopom Slovenije v EU leta 2004 promet in prodaja mineralnih gnojil v oznako GNOJILO ES znotraj držav članic EU odprt, Slovenija niti ne more razpolagati z natančnimi evidencami uvoza in izvoza mineralnih gnojil. Zaradi omenjenega so podatki o porabi mineralnih gnojil v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da dovolj dobro zrcalijo dejansko stanje porabe na terenu. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o porabi mineralnih gnojil se zbirajo po predpisani metodiki. Ob spremembi metodike so se temu ustrezno podatki preračunali tudi za nazaj, zato ocenjujemo, da so nizi podatkov v časovni skali med seboj dovolj primerljivi. 
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatke o porabi mineralnih gnojil si lahko dokaj zanesljivo pojasnimo s splošnim stanjem na področju uporabe gnojil v Slovenije ter predvsem s splošnim stanjem kmetijstva v Sloveniji (čedalje težji ekonomski status kmetijstva, zmanjševanje obsega kmetijske pridelave...). Zato lahko z dovolj veliko verjetnostjo predvidevamo, da se bo trend zmanjševanja porabe mineralnih gnojil v Slovenijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatki o porabi dušika in fosforja (N in P2O5), izraženi v kilogramu posameznega hranila na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenega dušika in fosforja ter površini kmetijskega zemljišča v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU-28).

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker metodologija zajema podatkov med državami članicami EU-28 na spletni strani EUROSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami manj zanesljivi. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU-28 je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. 
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi raznolikosti podatkov med državami EU-28 je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER