KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000.


Kazalec prikazuje gibanje populacijsko utežene letne koncentracije PM2.5 v Sloveniji ter prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM2.5 v Sloveniji in EU.

Atmosferski delci (PM, particulate matter) oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Glede na premer delcev ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Več o delcih si lahko preberete pod definicijo kazalca ZR08.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Izpostavljenost delcem je velikokrat povezana s prezgodnjimi smrtmi in izgubljenimi leti življenja.

Prezgodnje smrti so smrti, ki se zgodijo, preden oseba doseže pričakovano starost. Pričakovana starost je običajno odvisna od  pričakovane življenjske dobe v izbrani državi in od spola. Prezgodnje smrti je mogoče preprečiti, če je mogoče odpraviti njihove vzroke.

Izgubljena leta življenja so leta potencialnega življenja, izgubljena zaradi prezgodnje smrti. Gre za oceno povprečnega števila let, ki bi jih človek živel, če ne bi prezgodaj umrl (EEA, 2020).


Grafi

Slika ZD31-1: Populacijsko utežena letna koncentracije PM2.5, Slovenija, 2005- 2019
Prikaži podatke

populacijsko uteženo povprečna letna koncentracija PM2.5 [[ug/m3]]

prebivalstvo [number]

2005

20,76

1997584

2009

17,79

2032357

2014

14,53

2061079

2015

16,31

2062866

2016

14,87

2064182

2018

14,70

2066871

2019

12,14

2080902

Slika ZD31-2: Prezgodnje smrti zaradi zaradi onesnaženosti z delci PM2.5, Slovenija, 2005-2019
Prikaži podatke

prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 0 ug/m3) [število]

prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 2.5 ug/m3) [število]

prebivalstvo [number]

2005

2079

1855

1997584

2009

1807

1578

2032357

2014

1511

1269

2061079

2015

1803

1556

2062866

2016

1649

1405

2064182

2018

1672

1417

2066871

2019

1409

1150

2080902

Slika ZD31-3: Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM2.5, Slovenija, statistične regije, 2019
Prikaži podatke

prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 0 ug/m3) [število]

Primorsko-notranjska

23

Goriška

65

Gorenjska

117

Koroška

42

Obalno-kraška

59

Jugovzhodna Slovenija

86

Zasavska

40

Posavska

53

Pomurska

84

Podravska

229

Savinjska

181

Osrednjeslovenska

430

Slovenija

1409


Cilji

Evropska komisija je leta 2013 objavila Program Čist zrak za Evropo, ki je kot cilj politike kakovosti zraka določil zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi  delcev in ozona do leta 2030 za 52 % glede na leto 2005. Ta strategija temelji na Sedmem okoljskem akcijskem programu (7. EAP ), ki je okrepil cilj iz 6. okoljskega akcijskega programa, vezanega na doseganje ravni kakovosti zraka, ki ne povzroča znatnih negativnih vplivov in tveganj za zdravje ljudi in okolje.

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje (Zero Pollution Action Plan), sprejet v okviru Evropskega zelenega dogovora (2019), si med drugim zastavlja cilj zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi PM2.5 v EU do leta 2030 za najmanj 55 % glede na ravni v letu 2005.

Zmanjšanje koncentracije delcev v zunanjem zraka je v veliki meri povezavo z zagotavljanjem cenovno dostopnih, sprejemljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije. Sodobna, varna in trajnostna mesta morajo poleg ustreznih virov energije, ki prispevajo k okoljski blaginji prebivalcev, poskrbeti in sprejeti tudi ustrezne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Prehod na čistejša goriva od fosilnih tako tesno povezuje ukrepe kakovosti zunanjega zraka in ukrepe s področja energetsko-podnebnega zakonodajnega svežnja.  


Onesnažen zrak predstavlja največje tveganje za zdravje in je velik razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi . Največ škode povzroči onesnaženje z delci PM2.5.

K onesnaženju daleč največ prispevajo individualna kurišča, manj promet, v manjši meri pa tudi industrija in lebdenje delcev v zraku zaradi ponovnega dviga. Na visoke ravni vplivajo neugodne vremenske razmere. Temperature vplivajo predvsem na izpuste zaradi ogrevanja, stanje poslabšuje tudi stabilnost ozračja, saj pojav temperaturne inverzije močno povišajo raven koncentracije, padavine pa jih znižajo.

Delci v telo vstopijo prek dihal. Delci večjega premera (PM10) se zadržijo v zgornji dihalih, medtem ko manjši delci prodrejo v pljučne mešičke, iz njih pa lahko vstopijo v krvni obtok in s krvjo v različna tkiva in organe v telesu. V telesu povzročijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.

Posledice za zdravje so odvisne od trajanja izpostavljenosti onesnaževalom. Dokazano, da izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku povzroča nastanek bolezenskih sprememb na več organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo. Med posledicami so bolezni dihal, srca in ožilja, nevrološka presnovna obolenja in vplivi na razvoj ploda. Onesnažen zrak je tudi rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši in otroci. Pri otrocih je najpogostejši vzrok hospitalizacije astma. Dokazano je, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste za približno 50% večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran od prometnice.  (NIJZ, 2022).

Onesnaženost ozračja z delci ima tudi negativen vpliv na okolje, kot je zmanjšana vidljivost ter vpliv na ekosisteme prek zakisovanja rek in jezer, poškodb gozdov in kmetijskih pridelkov, ter zmanjševanje biodiverzitete.

V Sloveniji onesnaženje  z delci PM2.5 zmanjšuje. Leta 2005 je populacijsko utežena povprečno letna vrednost znašala 20,76 ug/m3, do leta 2019 pa se je znižala na 12,14 ug/m3.  Hkrati z zmanjševanjem onesnaženja se je nižalo tudi število prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 2079 prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženjem z delci PM2.5, do leta 2019 se je to število zmanjšalo na  1409, kar predstavlja letno 68 smrti na 100.00 prebivalcev. Enak trend kažejo tudi vrednosti izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo število izgubljenih let življenja ocenjeno na 22.321, leta 2019 pa je to število znašalo 15.482.

Zmanjšanje onesnaženja lahko pripišemo izboljšanju energetske učinkovitosti in procesov izgorevanja, zamenjave ogrevanja na trda fosilna goriva z zemeljskim plinom in obnovljivim virom energije, uvajanja čistejših tehnologij pri motornih vozili.

Iz grafa razberemo, da je bila leta 2015 večje koncentracije onesnaženja z delci PM2.5. Le- te so bile posledica neugodnih vremenskih razmer, še posebej v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije. Leto je bilo nadpovprečno toplo, količina padavin je bila izredno majhna. Zaradi stabilnega ozračja je bila oktobra, novembra in decembra pogosta temperaturna inverzija. Vsi ti pogoji so prispevali k povišanim koncentracijam onesnaženja.

V Sloveniji se zaradi različni vremenskih razmer, oblikovanosti površja in obremenjenosti s prometom in industrijo kažejo razlike med regijami. Največ prezgodnjih smrti je bilo leta 2019 v Osrednjeslovenski regiji, kjer ocene kažejo, da je zaradi onesnaženja z delci PM2.5 umrlo 430 ljudi oziroma 81 ljudi na 100.000 prebivalcev. Za to regijo je značilna slaba prevetrenost s pogostimi temperaturnimi inverzijami in velika prometna obremenjenost. Najmanj prezgodnjih smrti beležimo v Primorsko-notranjski regiji , kjer je bilo 42 smrti na 100.000 prebivalcev.

Ocene EEA kažejo, da je bilo leta 2005 456.000 prezgodnjih smrti v območju EU-27 na račun onesnaženosti z delci PM2.5. Do leta 2019 se je ta številka znižala za 33 % in je znašala 307.000.  Cilj, ki si ga je Evropska unija zastavila do leta 2030 je 55% znižanje do leta 2030 glede na leto 2005.  Največ prezgodnjih smrti beležimo v državah vzhodno od nas, kot so Bolgarija (151 smrti na 100.000 prebivalcev), nad 100 smrti na 100.000 prebivalcev pa beležimo še v Romuniji, na Poljskem, Hrvaškem in Madžarske. Na drugi strani pa lahko na severu Evrope najmanj prezgodnjih smrti pripišemo onesnaženosti z delci PM2.5. Finska, Švedska in Irska imajo vse po 27 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti z delci PM2.5.


Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17)WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide;  Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

Metodologija zbiranja podatkov:

Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: : Uporabljene so povprečne letne koncentracije delcev PM2.5, ter umrljivost in število prebivalcev po državah.

Za oceno prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja, je uporabljena metodologija EEA in ETC/ATNI, ki sledi predlogom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2013). Umrljivost zaradi naravnih vzrokov se računa za prebivalce nad 30 let, pri čemer se tveganje za umrljivost linearno povečuje za 6,2 % za vsako povečanje koncentracije PM2.5 za 10 μg/m3.

Podrobneje o metodologiji si lahko preberete na tej povezavi

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o povprečni letni koncentraciji PM2.5

µg/m3

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje)

2005-2020

Po letnem pregledu za tekoče leto

Letno

1.8.2022

da

ALI

Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM2.5 na urbanih postajah v strnjenih naseljih

µg/m3

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.html#

2005- 2019

 

Število prezgodnjih smrti

šrtevilo

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.html#

2005-2019

                                                

 

večletno 

1.8.2022

da

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o onesnaženosti zraka z delci PM2.5 se zbirajo in poročajo Evropski Komisiji v skladu z Direktivo 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Vir podatkov o prebivalstvu je Eurostat.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljene so povprečne letne koncentracije delcev PM2.5, ter umrljivost in število prebivalcev po državah.

Za oceno prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja, je uporabljena metodologija EEA in ETC/ATNI, ki sledi predlogom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2013). Umrljivost zaradi naravnih vzrokov se računa za prebivalce nad 30 let, pri čemer se tveganje za umrljivost linearno povečuje za 6,2 % za vsako povečanje koncentracije PM2.5 za 10 μg/m3.

Podrobneje o metodologiji si lahko preberete na tej povezavi

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM2.5

leta

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.html#

2005- 2019

 

večletno

1.8.2022

 

Drugi viri in literatura

  1. EEA Report 21/2019. Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe.
    Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/healthy-environment-healthy-lives

 

  1. ETC/ATNI, 2021, Health risk assessments of air pollution — Estimations of the 2019 HRA, benefit analysis of reaching specific air quality standards and more, Eionet Report — ETC/ATNI 2021/10, European Topic Centre on Air Pollution, Transport, Noise and Industrial Pollution. Dostopno na: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-atni/products/etc-atni-reports/etc-atni-report-10-2021-health-risk-assessments-of-air-pollution-estimations-of-the-2019-hra-benefit-analysis-of-reaching-specific-air-quality-standards-and-more

 

  1. WHO. 2021. WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide,  sulfur dioxide and carbon monoxide.Povzeto po: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/345329/9789240034228-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y


SLEDI NAM

TWITTER