KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo največ električne energije proizvedene iz OVE in ne več iz jedrske energije, na tretjem mestu pa sledijo trdna goriva. Delež proizvodnje iz plinastih goriv je bil majhen. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil s 93 % nad ciljnim deležem iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu. Skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji je presegla bruto rabo za 21 %.

Good

Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, so v zadnjih letih znatno presegle ciljno vrednost, ki je bila določena s Programom razvoja podeželja 2014−2020.

Good

Površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje se povečuje hitreje, kot je bilo predvideno z Operativnim programom ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ciljna vrednost za leto 2020 (44.000 ha) je bila dosežena že leta 2018. V letu 2020 je bila ciljna vrednost presežena za 8,5 %. Ob tem je treba poudariti, da je cilj Programa razvoja podeželja 2014−2020 bolj ambiciozen (55.000 ha) in da le ta v letu 2020 ni bil dosežen.

 

Good

Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2020 (manj kot 53 kg N na ha) je bila dosežena tako v letu 2020 (32,0 kg na ha) kot v povprečju petletnega obdobja 2016–2020 (45,0 kg na ha).

Good

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 28.612 ton. V letu 2020 je bila poraba N iz mineralnih gnojil 27.692 t. S tem je bila ciljna vrednost dosežena (manj kot 28.000 t N na leto). Z izjemo leta 2019 je bila ciljna vrednost za leto 2020 dosežena tudi v vseh posameznih letih obdobja 2016–2020.

Bad

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja, ki pa je bil glede na zastavljen cilj (< 0,772 kg CO2 ekv leta 2020) premalo intenziven. Analiza trenda kaže, da bo ciljna vrednost za 2020 dosežena v letu 2022. Težave pri doseganju cilja so med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020.


SLEDI NAM

TWITTER