KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2020 znašal 17,6 % in je za letno ciljno vrednostjo zaostajal za 4,4 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. Delež se je sicer glede na leto prej ponovno povečal, tokrat za 7,6 %. Vzrok povečanja sta bila tako 6-odstotno povečanje rabe OVE kot tudi 2-odstotno zmanjšanje skupne rabe goriv, ki je predvsem posledica izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Do največjega absolutnega povečanja rabe OVE, za 109 TJ, je prišlo v lesnopredelovalni industriji.

Neutral

Leta 2020 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, znašala skoraj 5,9 milijona evrov, kar je 4-krat več kot leto prej in daleč največ v opazovanem obdobju. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev, saj postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev tudi niso usmerjeni.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2020 v primerjavi z letom prej znižal za 0,9 odstotne točke in je znašal 56,4 %, kar je najnižja vrednost v obdobju 2013−2020. K znižanju je pripomoglo predvsem 2-odstotno zmanjšanje rabe OVE, ki je bilo posledica zmanjšanja deleža OVE v gospodinjstvih, ta se je leta 2020 znižal za 1,3 odstotne točke, na 65 %. Zaostanek za letno ciljno vrednostjo je znašal 4,6 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen.

Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2020 znašal 1.750 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 273 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 10 %, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 6 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2020 25 %, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 2 % nad letno ciljno vrednostjo. Cilja za leto 2020 sta bila tako dosežena. Že drugo leto zapored je bila dosežena tudi ciljna vrednost iz AN URE.


SLEDI NAM

TWITTER