KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Neutral

V Sloveniji je turizem beležil konstantno rast od leta 1992 dalje, število prenočitev se je v 30- ih letih povečalo za trikrat. Posebej visoko rast smo beležili v zadnjih petih letih pred pandemijo, Slovenija pa se je uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se povečali prihodi in nočitve domačih gostov, izrazito pa je, zaradi pandemije, upadel delež tujih gostov. Sicer so v Sloveniji v letu 2020 upadla potovanja gospodinjstev vseh velikostnih kategorij, še najbolj pri enočlanskih.

Neutral

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje sredstev gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 izrazito upadla, razpoložljivi dohodek je ohranil pozitivno rast. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila najvišja doslej. Gre za posledice ukrepov med pandemijo. V letu 2021 razpoložljivi dohodek ohranja pozitivno rast, so se pa znižali družinski in socialni prejemki in drugi dohodki.

Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

Bad

Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 20112021 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015 in 20172020, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 3 do 355 obolelih. Pri približno polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so pri obolelih potrdili povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis.


SLEDI NAM

TWITTER