KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Z naraščanjem števila novo registriranih motornih vozil, narašča tudi število izrabljenih vozil.
Po končani uporabi postane vozilo nevaren odpadek – izrabljeno vozilo. Sistem razgradnje vzpostavljen od leta 2004 vzpostavlja možnosti za doseganje zastavljenih ciljev ponovne uporabe (80 %) in recikliranja (85 %), ki jih Slovenija dosega. Kljub temu je vanj še vedno zajetih manj izrabljenih vozil od pričakovanih.

Neutral

Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Neutral

Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

Good

Podatki za obdobje 2010 do 2019 nakazujejo pozitiven trend v oceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je v obdobju od 2010 do 2019 povečal za 8 odstotnih točk. V obdobju od 2011 do 2019 se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši porabi energije. Kazalec kaže tudi na izjemno velik potencial za zmanjšanja končne porabe energije v gospodinjstvih - slabe tri četrtine gospodinjstev so v letu 2019 ocenile porabo energije v svojem stanovanju kot srednjo oz.

Neutral

Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, kljub temu, da razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi stagnira. Velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije je mogoče v gospodinjstvih doseči s pomočjo razvoja okoljsko usmerjenega vedenja oz. pozitivnih navad v zvezi z rabo energije.

Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v ciljnem obdobju do leta 2020 34% nižji kot v nižji kot v izhodiščnem letu 1990, kar pomeni, da je bil cilj presežen za 14%.

V letu 2020 so se, glede na leto 2019, slovenski izpusti TGP znižali za 7,1 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili kar za 20,7% nižji od dodeljenih količin za to leto in Slovenija je s tem dosegla cilj, ki ga je imela v okviru EU.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi ostali na podobnem nivoju kot danes, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali - do leta 2030 za 36 %, do leta 2050 za 89 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Bad

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.

Bad

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.

Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).


SLEDI NAM

TWITTER