Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Podatki za obdobje 2010 do 2019 nakazujejo pozitiven trend v oceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je v obdobju od 2010 do 2019 povečal za 8 odstotnih točk. V obdobju od 2011 do 2019 se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši porabi energije. Kazalec kaže tudi na izjemno velik potencial za zmanjšanja končne porabe energije v gospodinjstvih - slabe tri četrtine gospodinjstev so v letu 2019 ocenile porabo energije v svojem stanovanju kot srednjo oz.

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2019 so se, glede na leto 2018, slovenski izpusti TGP znižali za 2,6 % in  Slovenija je na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2019 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 11,9 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.