KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Kakovost celinskih kopalnih voda v Sloveniji je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.

Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata so v porečjih Drave, Save, Soče in jadranskih rekah v okvirih naravnega ozadja, višje so le v porečju Mure.

Good

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je
ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe.

Neutral

Dobro kemijsko stanje je določeno za 96 % vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa za pet vodnih teles morja zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.

V obdobju 2009 – 2015 je za 59 % vodnih teles površinskih voda ocenjeno, da dosegajo dobro ekološko stanje. Hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost sta glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda. V primerjavi s preteklim obdobjem 6 % več vodnih teles dosega dobro stanje.

Neutral

Sredi leta 2016 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 40.000 aktih (vodna dovoljenja in koncesije).

Neutral

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2018 nad povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.

 


 
Neutral

Vodovarstvena območja obsegajo 347.000 hektarov ali 17 % ozemlja.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo (na oskrbovalnih območjih), pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba) ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.

Neutral

V Sloveniji živi na območjih poplavljanja približno 7 % prebivalstva. Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 %), Koroški (12 %), Zasavski (10 %) in Osrednjeslovenski (9 %) statistični regiji.

Good

V letih od 2002 do 2005 je opazen trend izboljševanja kakovosti kemijskega stanja in saprobiološke kakovosti površinskih vodotokov.
Kazalec od leta 2006 zaradi spremembe zakonodaje nadomesti kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.


SLEDI NAM

TWITTER