KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Zakisovanje gozdov predstavlja potencialno nevarnost le v nekarbonatnem delu Slovenije predvsem na vzhodu države. Po grobi oceni se prekomerne obremenitve pojavljajo zlasti na širšem območju obeh večjih termoelektrarn (Zasavje, Celjska kotlina, Šaleška dolina). Prekomerna evtrofikacija gozdov na podlagi grobih ocen za depozicijo iz zraka ne zavzema zaznavnejših gozdnih območij v Sloveniji.

Bad

Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. V letu 2006 so bile koncentracije dušika med vsemi državami, ki so vključene v projekt, najvišje v Sloveniji.

Neutral

Tako v Sloveniji kot v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva višanje povprečne temperature zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Teža izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze.

Bad

V obdobju 2002-2017 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Neutral

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.

Good

Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih Slovenije ni več nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati izvedenim ukrepom v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla.

Good

Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, zato onesnaženost s tema dvema onesnaževalcema ni nevarna za zdravje ljudi in vegetacijo.

Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, nad ciljno in dolgoročno naravnano vrednostjo, medtem, ko je bila opozorilna vrednost zaradi manj sončnih in vročih poletij presežena le na Primorskem in ponekod v višjih legah. Zaradi ugodnejšega vremena za nastanek ozona in transporta ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije beležimo najvišje koncentracije ozona na območju Primorske.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2019 v povprečju nižja kot leta poprej. Vsota prekoračitev delcev v letu 2019 je na dveh merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla dovoljeno število 35. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.

Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 78 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 97 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, izpusti amonijaka pa za 17 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2016 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


SLEDI NAM

TWITTER