KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo.

Bad

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji – REUS kažejo, da je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so pripravljena v naslednjih 12 mesecih začeti oz. v večji meri uporabljati javni potniški prevoz, zelo majhen. Ta trend se v obdobju 2011-2019 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da je slaba desetina gospodinjstev pripravljena, slaba četrtina premišljuje o tem, dobri dve tretjini pa nista pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Za največ gospodinjstev je čas ključni dejavnik pri izbiri načina prevoza.

Neutral

V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in okoljskih dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in zemeljski plin nad povprečjem držav EU-28, kar pa ne velja za električno energijo.

 

Good

Ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 324 mio EUR subvencij (oziroma 212 mio EUR- preračunano v stalne cene leta 2000). Spodbude za okolje najbolj škodljive proizvodnje energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74%. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

 

Bad

Ocena zunanjih stroškov prometa v Sloveniji za leto 2002 se giblje med 6 in 9,8 % BDP, kar je na ravni povprečja EU-15 (7 %). Veliko večino (čez 90 %) vseh zunanjih stroškov prometa v Sloveniji povzroča cestni promet.

Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Odmike od referenčnih vrednosti se v Sloveniji argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv, z nesorazmerji med cenami mineralnih goriv in biogoriv, obremenitvijo biogoriv s trošarino in s tem z nestimulativnimi tržnimi razmerami, ki ne spodbujajo potrošnikov/končnih uporabnikov k uporabi biogoriv.

Bad

Delež izdatkov za osebno mobilnost se po gospodinjstvih skozi čas skorajda ne spreminja. Skupine prebivalstva višjih dohodkovnih razredov ter prebivalstvo gospodarsko razvitejših držav porabijo več finančnih sredstev za nakup vozil in osebno mobilnost, kot skupine prebivalstva nižjih dohodkovnih razredov in prebivalstvo gospodarsko manj razvitih držav. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2014 porabila 16%   gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, od tega 12% za delovanje in 3% za nakup vozil. Manjši delež, nekaj več kot 1%, je bilo namenjenih javnemu prevozu.

Neutral

V letu 2015 se nadaljuje trend padanja cen naftnih derivatov. Cena dizelskega goriva D2 se je, v primerjavi z letom 2014, znižala kar za 14,6 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 16,6 %, cena avtoplina UNP pa kar za 20,7 %. Na cene pogonskih goriv neposredno vplivajo gibanje cen na širšem evropskem trgu, spremembe obdavčitev ter uvajanje in odpiranje trgov.

Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa je doživel hiter napredek. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.


SLEDI NAM

TWITTER