KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2021 kažejo, da pojemo precej  mesa (tu so vštete vse vrste mesa), to je 89,28 kg na prebivalca; evropsko povprečje je 69,3 kg. Smo tudi veliki potrošniki jajc, s katerimi smo skoraj samozadostni, medtem ko je uživanje rib skromno in se še zmanjšuje. Ob vsem pa ne gre prezreti količin odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kg hrane, torej vsako leto več, največ odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih.

Neutral

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje sredstev gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 izrazito upadla, razpoložljivi dohodek je ohranil pozitivno rast. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila najvišja doslej. Gre za posledice ukrepov med pandemijo. V letu 2021 razpoložljivi dohodek ohranja pozitivno rast, so se pa znižali družinski in socialni prejemki in drugi dohodki.

Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

Bad

Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Bad

Promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji narašča, javni promet upada. Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji fleksibilnosti in izboljšani mobilnosti ter nizki kakovosti javnega potniškega prometa. Delež slovenskih gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom se je leta 2007 povzpel na 80 %. Na drugi strani pa je število potnikov v mestnem javnem potniškem prometu skoraj polovico nižje kot leta 1990. Podatki za Osrednjeslovensko in Podravsko statistično regijo kažejo, da se več kot 70 % ljudi na delo vozi z osebnimi avtomobili.


SLEDI NAM

TWITTER