Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

Poglejte si

Delež saniranih fasad, 2015-2019

Glavni vir energije za gretje

Delež saniranih fasad v letu 2019

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal (za 97 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha. V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha). Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.

Definicija

Bilančni presežek fosforja (P) predstavlja razliko med vnosom P na kmetijska zemljišča in odvzemom P s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Skupen vnos je vsota P, ki ga na kmetijska zemljišča vnesemo z živinskimi gnojili, z mineralnimi gnojili, z drugimi organskimi gnojili (blata čistilnih naprav, komposti, digestati) ter P, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem P predstavlja P v pospravljenih rastlinskih pridelkih. Dolgoleten bilančni presežek P vodi v povečanje zalog P v tleh in predstavlja potencialno nevarnost za vode, dolgoleten bilančni primanjkljaj P pa predstavlja potencialno tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno tveganje, saj je dejansko tveganje odvisno od številnih dejavnikov, kot so založenost tal s P, meteorološke razmere, sposobnost tal za vezavo P, načini kmetovanja itd. Za razliko od dušika (N), za katerega je značilno razmeroma hitro prehajanje iz tal v vode in zrak, je P v tleh razmeroma stabilen. Problematični so lahko dolgoročni presežki/primanjkljaji P, presežki/primanjkljaji v posameznih letih pa nimajo večjega vpliva na okolje in rodovitnost tal.

Bilančni presežki P so prikazani v tonah na ravni države in v kilogramih P na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2019. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

Grafi

Slika KM25-1: Trendi in struktura vnosa fosforja na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2019

Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije (2021)

Prikaži podatke


	Skupni vnos P [t P]	Živinska gnojila [t P]	Mineralna gnojila [t P]	Seme in sadilni material [t P]	Druga organska gnojila [t P]	Živinska gnojila [%]	Mineralna gnojila [%]	Seme in sadilni material [%]	Druga organska gnojila [%]
1992	13345,36	6489,10	6761,49	55,55	39,22	48,62	50,67	0,42	0,29
1993	13593,50	6016,16	7482,35	55,76	39,22	44,26	55,04	0,41	0,29
1994	14288,91	5922,48	8273,94	53,26	39,22	41,45	57,90	0,37	0,27
1995	13664,33	5978,15	7593,25	53,72	39,22	43,75	55,57	0,39	0,29
1996	13237,03	5738,47	7410,31	51,46	36,80	43,35	55,98	0,39	0,28
1997	13511,73	5817,90	7610,72	48,73	34,38	43,06	56,33	0,36	0,25
1998	14130,97	5829,80	8219,80	49,41	31,96	41,26	58,17	0,35	0,23
1999	14527,74	5845,25	8608,83	48,36	25,30	40,24	59,26	0,33	0,17
2000	14335,63	6297,30	7968,31	51,37	18,65	43,93	55,58	0,36	0,13
2001	13523,57	6199,69	7250,94	51,87	21,07	45,84	53,62	0,38	0,16
2002	13550,77	6619,40	6854,06	48,98	28,33	48,85	50,58	0,36	0,21
2003	12831,81	6076,54	6685,08	49,66	20,52	47,36	52,10	0,39	0,16
2004	12085,37	5627,53	6392,11	49,19	16,54	46,56	52,89	0,41	0,14
2005	11644,79	5716,31	5864,24	48,36	15,88	49,09	50,36	0,42	0,14
2006	11399,63	5741,13	5583,06	50,60	24,85	50,36	48,98	0,44	0,22
2007	11623,93	5974,27	5564,72	50,71	34,23	51,40	47,87	0,44	0,29
2008	10960,84	5655,10	5211,06	51,05	43,63	51,59	47,54	0,47	0,40
2009	9075,62	5629,97	3342,32	50,19	53,14	62,03	36,83	0,55	0,59
2010	9917,82	5479,39	4322,97	47,45	68,01	55,25	43,59	0,48	0,69
2011	9329,89	5278,13	3934,82	44,93	72,02	56,57	42,17	0,48	0,77
2012	9209,58	5198,16	3881,99	47,93	81,51	56,44	42,15	0,52	0,89
2013	9165,68	5142,51	3885,92	46,24	91,01	56,11	42,40	0,50	0,99
2014	9396,99	5254,03	3991,14	48,26	103,56	55,91	42,47	0,51	1,10
2015	9649,88	5372,61	4119,51	47,60	110,16	55,68	42,69	0,49	1,14
2016	9680,39	5507,77	3999,87	48,40	124,34	56,90	41,32	0,50	1,28
2017	9510,73	5381,19	3987,65	47,57	94,32	56,58	41,93	0,50	0,99
2018	9568,86	5382,91	3987,21	46,91	151,82	56,25	41,67	0,49	1,59
2019	9100,12	5363,88	3538,37	46,05	151,82	58,94	38,88	0,51	1,67

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-2: Trendi in struktura odvzema fosforja s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2019

Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije (2021)

Prikaži podatke


	Skupni odvzem P [t P]	Trajni travniki [t P]	Žita [t P]	Zelena krma z njiv [t P]	Korenovke in gomoljnice [t P]	Sadje [t P]	Industrijske rastline [t P]	Zelenjadnice [t P]	Stročnice [t P]	Trajni travniki [%]	Žita [%]	Zelena krma z njiv [%]	Korenovke in gomoljnice [%]	Sadje [%]	Industrijske rastline [%]	Zelenjadnice [%]	Stročnice [%]
1992	4680,49	2748,49	1131,92	444,54	233,73	40,19	56,74	22,35	2,52	58,72	24,18	9,50	4,99	0,86	1,21	0,48	0,05
1993	4845,59	2575,64	1299,28	577,63	271,90	43,03	50,89	24,33	2,86	53,15	26,81	11,92	5,61	0,89	1,05	0,50	0,06
1994	8170,58	5018,04	1631,95	956,35	416,64	48,04	69,62	22,71	7,22	61,42	19,97	11,70	5,10	0,59	0,85	0,28	0,09
1995	7701,48	4594,70	1578,83	990,43	429,11	43,19	31,88	25,26	8,08	59,66	20,50	12,86	5,57	0,56	0,41	0,33	0,10
1996	7449,33	4372,03	1510,81	1018,40	431,47	50,11	34,16	26,34	6,01	58,69	20,28	13,67	5,79	0,67	0,46	0,35	0,08
1997	8111,81	4847,77	1685,29	1093,31	383,34	42,67	28,13	25,95	5,35	59,76	20,78	13,48	4,73	0,53	0,35	0,32	0,07
1998	8128,08	4752,71	1727,25	1099,68	441,27	49,19	29,12	24,04	4,83	58,47	21,25	13,53	5,43	0,61	0,36	0,30	0,06
1999	7802,14	4776,79	1483,98	983,92	458,95	41,89	26,09	27,16	3,36	61,22	19,02	12,61	5,88	0,54	0,33	0,35	0,04
2000	6698,44	3929,17	1531,20	768,29	366,06	57,66	19,17	23,91	2,97	58,66	22,86	11,47	5,46	0,86	0,29	0,36	0,04
2001	6545,10	4024,06	1538,03	650,67	239,51	42,74	28,06	18,90	3,14	61,48	23,50	9,94	3,66	0,65	0,43	0,29	0,05
2002	8241,33	5087,98	1894,00	830,78	282,00	54,61	65,72	20,59	5,64	61,74	22,98	10,08	3,42	0,66	0,80	0,25	0,07
2003	5475,63	3190,76	1236,66	697,97	218,68	49,02	59,36	19,60	3,57	58,27	22,58	12,75	3,99	0,90	1,08	0,36	0,07
2004	8312,73	5129,58	1808,36	949,06	263,35	64,27	64,78	24,61	8,72	61,71	21,75	11,42	3,17	0,77	0,78	0,30	0,10
2005	8944,42	5542,97	1787,70	1164,11	279,60	52,06	68,35	25,82	23,81	61,97	19,99	13,01	3,13	0,58	0,76	0,29	0,27
2006	7235,09	4451,81	1530,85	828,35	238,53	51,00	68,17	23,26	43,12	61,53	21,16	11,45	3,30	0,70	0,94	0,32	0,60
2007	7938,95	5071,75	1649,78	895,17	87,37	54,14	136,38	19,40	24,97	63,88	20,78	11,28	1,10	0,68	1,72	0,24	0,31
2008	8256,25	5270,70	1797,80	928,48	68,09	47,92	102,59	23,00	17,67	63,84	21,77	11,25	0,82	0,58	1,24	0,28	0,21
2009	8093,00	5210,32	1652,79	973,26	72,59	50,20	99,90	24,91	9,04	64,38	20,42	12,03	0,90	0,62	1,23	0,31	0,11
2010	8503,20	5495,26	1764,31	954,48	63,61	51,44	147,93	17,82	8,35	64,63	20,75	11,22	0,75	0,60	1,74	0,21	0,10
2011	8050,13	4887,94	1885,13	987,11	59,54	52,63	140,29	23,20	14,28	60,72	23,42	12,26	0,74	0,65	1,74	0,29	0,18
2012	7183,67	4259,94	1787,89	872,36	50,66	36,34	148,58	21,23	6,67	59,30	24,89	12,14	0,71	0,51	2,07	0,30	0,09
2013	6327,95	3912,08	1418,71	746,67	41,82	52,24	130,67	21,66	4,10	61,82	22,42	11,80	0,66	0,83	2,06	0,34	0,06
2014	8760,70	5288,02	2013,19	1142,18	57,59	49,17	177,31	26,34	6,90	60,36	22,98	13,04	0,66	0,56	2,02	0,30	0,08
2015	8714,36	5331,43	1936,34	1207,42	54,18	61,84	85,41	29,43	8,32	61,18	22,22	13,86	0,62	0,71	0,98	0,34	0,10
2016	8915,47	5395,54	1979,61	1261,15	51,09	40,52	141,91	32,92	12,73	60,52	22,20	14,15	0,57	0,45	1,59	0,37	0,14
2017	7079,32	4090,15	1697,26	1036,13	47,89	29,77	136,29	30,12	11,70	57,78	23,97	14,64	0,68	0,42	1,93	0,43	0,17
2018	8685,06	5297,83	1851,54	1256,82	49,10	67,02	120,06	31,32	11,36	61,00	21,32	14,47	0,57	0,77	1,38	0,36	0,13
2019	8785,42	5327,37	1990,87	1207,71	47,98	39,07	121,62	39,33	11,47	60,64	22,66	13,75	0,55	0,44	1,38	0,45	0,13

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-3: Bilančni presežek fosforja v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2019

Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije (2021)

Prikaži podatke


	Vnos P [t P]	Odvzem P [t P]	Bilančni presežek [t P]	KZU [1000 ha]	Bilančni presežek [kg P/ha]
1992	13345,36	4680,49	8664,87	555,87	15,59
1993	13593,50	4845,59	8747,91	552,76	15,83
1994	14288,91	8170,58	6118,32	537,59	11,38
1995	13664,33	7701,48	5962,85	524,97	11,36
1996	13237,03	7449,33	5787,70	513,47	11,27
1997	13511,73	8111,81	5399,93	494,27	10,93
1998	14130,97	8128,08	6002,89	490,92	12,23
1999	14527,74	7802,14	6725,60	498,59	13,49
2000	14335,63	6698,44	7637,19	508,96	15,01
2001	13523,57	6545,10	6978,48	509,62	13,69
2002	13550,77	8241,33	5309,44	505,46	10,50
2003	12831,81	5475,63	7356,18	509,71	14,43
2004	12085,37	8312,73	3772,64	490,52	7,69
2005	11644,79	8944,42	2700,37	508,76	5,31
2006	11399,63	7235,09	4164,54	490,32	8,49
2007	11623,93	7938,95	3684,97	498,47	7,39
2008	10960,84	8256,25	2704,59	492,42	5,49
2009	9075,62	8093,00	982,62	468,50	2,10
2010	9917,82	8503,20	1414,62	482,65	2,93
2011	9329,89	8050,13	1279,77	458,20	2,79
2012	9209,58	7183,67	2025,91	479,65	4,22
2013	9165,68	6327,95	2837,73	478,89	5,93
2014	9396,99	8760,70	636,30	482,22	1,32
2015	9649,88	8714,36	935,51	476,86	1,96
2016	9680,39	8915,47	764,92	477,67	1,60
2017	9510,73	7079,32	2431,41	481,42	5,05
2018	9568,86	8685,06	883,81	477,30	1,85
2019	9100,12	8785,42	314,70	478,30	0,66

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-4: Bilančni presežek fosforja v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2004–2015

Viri:

Eurostat, 2018

Prikaži podatke


	2004 [kg P/ha]	2005 [kg P/ha]	2006 [kg P/ha]	2007 [kg P/ha]	2008 [kg P/ha]	2009 [kg P/ha]	2010 [kg P/ha]	2011 [kg P/ha]	2012 [kg P/ha]	2013 [kg P/ha]	2014 [kg P/ha]	2015 [kg P/ha]	2004–2015 [kg P/ha]
Estonija	-5	-7	-2	-7	-5	-6	-6	-5	-6	-8	-7	-7	-5,92
Bolgarija	-3	-2	-2	0	-4	-4	-5	-6	-4	-9	-6	-6	-4,25
Slovaška	-5	-3	-2	-1	-5	-5	-3	-6	-3	-4	-8	-5	-4,17
Madžarska	-2	-2	-1	3	-4	-3	-2	-3	0	-1	-2	-1	-1,50
Nemčija	-1	0	1	0	-1	-5	-1	0	-3	-1	-4	-2	-1,42
Češka	0	0	1	2	0	-5	-2	-3	-1	-3	-4	-1	-1,33
Italija	0	0	3	2	-3	0	-1	-3	-2	-2	-1	-1	-0,67
Romunija	-2	1	0	4	1	1	-1	-3	1	-2	-2	-1	-0,25
Švedska	1	2	2	1	2	-2	0	0	0	1	0	0	0,58
Avstrija	0	1	2	3	-2	0	1	0	2	4	2	2	1,25
Latvija	1	2	2	2	1	1	2	2	1	3	2	2	1,75
Grčija	4	3	4	4	2	3	2	-1	-1	2	0	0	1,83
Evropska unija	3	4	4	4	2	0	2	1	2	2	1	1	2,17
Francija	5	5	4	4	4	-2	1	2	1	2	1	0	2,25
Irska	8	7	6	5	1	0	2	1	2	4	4	5	3,75
Španija	5	6	4	5	1	3	3	2	5	3	4	4	3,75
Slovenija	8	5	8	7	5	2	3	3	4	6	1	2	4,50
Poljska	3	5	10	7	8	4	5	6	3	3	0	2	4,67
Luksemburg	6	7	5	6	4	4	4	5	4	4	4	4	4,75
Finska	7	6	7	5	5	2	5	4	4	4	4	4	4,75
Litva	10	13	9	4	6	-1	6	5	7	2	1	1	5,25
Portugalska	13	11	6	9	4	4	6	4	5	4	5	5	6,33
Belgija	11	11	10	9	4	2	5	5	6	6	5	5	6,58
Združeno kraljestvo	9	9	8	8	6	4	6	6	6	7	5	5	6,58
Hrvaška	11	12	18	12	9	1	7	6	7	3	6	4	8
Nizozemska	13	16	17	12	8	6	12	6	3	5	1	3	8,50
Danska	13	11	12	12	7	7	8	7	7	8	7	7	8,83
Ciper	29	28	28	31	33	29	31	32	30	29	32	32	30,33
Malta	57	45	46	49	43	36	33	26	27	30	30	30	37,67

Izvozi podatke tabele

Cilji

Izboljšana kakovost tal
Za vse površinske vode doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje
Za vse podzemne vode doseženo dobro kemijsko in količinsko stanje
Zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na vode, tla in zrak
Ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč

Komentar

V strukturi vnosa fosforja (P) na kmetijska zemljišča v zadnjih petih letih (2015–2019) prevladujejo živinska gnojila (57 %), sledijo mineralna gnojila (41 %), druga organska gnojila (1,3 %) ter seme in sadilni material (0,5 %). Največ P odvzamemo s kmetijskih zemljišč s krmo s trajnega travinja (60 %), sledi odvzem z žiti (22 %) in zeleno krmo z njiv (14 %). Analiza trenda kaže, da se je v obdobju 1992–2019 skupni vnos P na kmetijska zemljišča zmanjšal od 14.669 ton na 8.607 ton letno, oziroma za 41 %. Zmanjšal se je tako vnos P z mineralnimi (–62 %) kot z živinskimi gnojili (–15 %). Odvzem P s kmetijskimi pridelki se je v obravnavanem obdobju povečeval. Analiza trenda kaže povečanje od 6.707 na 8.553 t letno, oziroma za 28 %.

Bilančni presežek P kaže jasen trend zmanjševanja. Za obdobje do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha. Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek P v obdobju 1992–2019 zmanjšal za 97 % (od 15,2 na 0,5 kg na ha), pomeni za približno 0,5 kg na ha letno. Za bilančni presežek P so značilna precejšnja nihanja med leti. Velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, ki pogojujejo rast kmetijskih rastlin pridelave in s tem odvzem P s kmetijskih zemljišč.

V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha), s tem, da so se države med seboj precej razlikovale. Tako so imele npr. Hrvaška, Nizozemska in Danska v tem obdobju bilančne presežke med 8 in 9 kg P na ha, Estonija, Bolgarija in Slovaška pa primanjkljaje med 4 in 6 kg na ha.

Rezultate o bilančnih presežkih P je treba interpretirati v povezavi s podatki o založenosti tal s tem elementom. Potencialno tveganje za onesnaženje voda predstavljajo prevelike zaloge P v tleh in s tem tudi v talni raztopini. Rezultati analiz tal kažejo, da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Ugodno je, da je za živinorejske kmetije, ki razpolagajo z velikimi količinami P v živinskih gnojilih, značilen tudi velik odvzem P s pridelki kmetijskih rastlin (samo s krmo s trajnega travinja in z zeleno krmo z njiv 73 % vsega odvzema). Glede na stanje nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno. Podatki Babnika in sod. (2011) pa kažejo, da se s presežki/primanjkljaji P lahko soočajo na posameznih kmetijah.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) in Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatek o bilančnem presežku P je bil izračunan po načelih OECD-EUROSTAT metodologije (EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT, 2013), kot razlika med vnosom P na kmetijska tla in odvzemom P s kmetijskimi pridelki. Pri tem so bili uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu rejnih živali in obsegu prireje mleka ter podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o uporabi blat čistilnih naprav, digestatov in kompostov v kmetijstvu. Koeficienti izločanja P pri različnih vrstah in kategorijah rejnih živali so bili določeni na podlagi značilnosti reje v Sloveniji. Pri določitvi vsebnosti fosforja v pridelkih smo upoštevali rezultate analiz krme iz slovenskih laboratorijev, nacionalne krmne tabele, slovenske prehranske tabele ter nekatere druge domače in tuje literaturne vire. Podatki o vnosu, odvzemu in bilančnem presežku P so prikazani v tonah, pa tudi v kilogramih P na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Pri tem izpostavljamo, da gre za t oz. kg P in ne P₂O₅. Izračuni so bili opravljeni na letni ravni za obdobje 1992–2019. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Izvorna baza podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije

Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije, Janez Sušin

Datum zajema podatkov

25.01.2021

Podatki za obdobje

1992–2019

Geografska pokritost

Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec

Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežek P je izračunan na podlagi uradne mednarodno priznane metodike ob upoštevanju lokalnih informacij in strokovnih ocen. Gre za uradne podatke, ki jih poročata tudi SURS in EUROSTAT. Podatki so obremenjeni z določeno negotovostjo, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen o porabi mineralnih gnojil in obsegu kmetijske pridelave ter nezanesljivosti strokovnih ocen. Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka P, zato je državam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Kljub temu menimo, da ocene relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o nacionalnem bilančnem presežku P so zanesljivi. Izračunavajo se vsako leto. Ob morebitnih popravkih metodike se podatki popravijo za celotno časovno vrsto (od leta 1992), kar zagotavlja primerljivost med leti. Ocenjujemo, da je zanesljivost kazalca povezana predvsem z ocenami pridelkov kmetijskih rastlin, ki jih je zelo težko oceniti.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Na spletni strani EUROSTAT so navedeni podatki o bilančnem presežku P za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). Podatki so prikazani v kilogramih P na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki za evropske države so na voljo z zamikom. V času osvežitve kazalca (25.1.2021) na spletni strani še ni bilo popolnih podatkov za leta 2016, 2017 in 2018.

Izvorna baza podatkov: Podatki o bilančnem presežku fosforja za države članice Evropske unije (EU-28) za obdobje 2004–2015 so povzeti iz spletne strani EUROSTAT.

Skrbnik podatkov: EUROSTAT

Datum zajema podatkov za kazalec: 7. 9. 2018

Podatki za obdobje: 2004–2015

Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežki P so izračunani po enotni OECD-EUROSTAT metodologiji, ki na splošno zagotavlja primerljivost med državami. Metodologija izračuna pa ne predpisuje enotnih koeficientov, zaradi česar so izračuni odvisni tudi od strokovnih odločitev pripravljavcev ocen. Primerjava med posameznimi članicami EU zaradi tega ni popolnoma zanesljiva.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in EUROSTAT-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Babnik, D., Sušin, J., Jeretina, J., Verbič, J. Gospodarjenje s fosforjem in kalijem na govedorejskih kmetijah. V: Čeh, T. in sod. (ur.), Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi", Radenci, 10. in 11. november 2011. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, 2011, s. 140-154.

EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT. 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland

Datum zadnje osvežitve: 25.01.2021

Avtor(ji): Jože Verbič in Janez Sušin; Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

EionetSlovenia Tweets

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[KM25] Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine