Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

Poglejte si

Ozaveščenost gospodinjstev o energijski učinkovitosti

Oskrba z energijo in segrevanje ozračja

Avto na fosilna goriva je naše primarno prevozno sredstvo

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2021 zmanjševal (za 104 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2003 so bili značilni presežki med 11 in 16 kg na hektar, po letu 2003 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na hektar) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na hektar). Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.

Definicija

Bilančni presežek fosforja (P) predstavlja razliko med vnosom P na kmetijska zemljišča in odvzemom P s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Skupen vnos je vsota P, ki ga na kmetijska zemljišča vnesemo z živinskimi gnojili, z mineralnimi gnojili, z drugimi organskimi gnojili (blata čistilnih naprav, komposti, digestati) ter P, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem P predstavlja P v pospravljenih rastlinskih pridelkih. Dolgoleten bilančni presežek P vodi v povečanje zalog P v tleh in predstavlja potencialno nevarnost za vode, dolgoleten bilančni primanjkljaj P pa predstavlja potencialno tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno tveganje, saj je dejansko tveganje odvisno od številnih dejavnikov, kot so založenost tal s P, meteorološke razmere, sposobnost tal za vezavo P, načini kmetovanja itd. Za razliko od dušika (N), za katerega je značilno razmeroma hitro prehajanje iz tal v vode in zrak, je P v tleh razmeroma stabilen. Problematični so lahko dolgoročni presežki/primanjkljaji P, presežki/primanjkljaji v posameznih letih pa nimajo večjega vpliva na okolje in rodovitnost tal.

Bilančni presežki P so prikazani v tonah na ravni države in v kilogramih P na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2021. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

Grafi

Slika KM25-1: Trendi in struktura vnosa fosforja na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2021

Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke


	Skupni vnos P [t P]	Živinska gnojila [t P]	Mineralna gnojila [t P]	Seme in sadilni material [t P]	Druga organska gnojila [t P]	Živinska gnojila [%]	Mineralna gnojila [%]	Seme in sadilni material [%]	Druga organska gnojila [%]
1992	13345,36	6489,10	6761,49	55,55	39,22	48,62	50,67	0,42	0,29
1993	13593,50	6016,16	7482,35	55,76	39,22	44,26	55,04	0,41	0,29
1994	14288,91	5922,48	8273,94	53,26	39,22	41,45	57,90	0,37	0,27
1995	13664,33	5978,15	7593,25	53,72	39,22	43,75	55,57	0,39	0,29
1996	13237,03	5738,47	7410,31	51,46	36,80	43,35	55,98	0,39	0,28
1997	13511,73	5817,90	7610,72	48,73	34,38	43,06	56,33	0,36	0,25
1998	14130,97	5829,80	8219,80	49,41	31,96	41,26	58,17	0,35	0,23
1999	14527,74	5845,25	8608,83	48,36	25,30	40,24	59,26	0,33	0,17
2000	14335,63	6297,30	7968,31	51,37	18,65	43,93	55,58	0,36	0,13
2001	13523,57	6199,69	7250,94	51,87	21,07	45,84	53,62	0,38	0,16
2002	13550,77	6619,40	6854,06	48,98	28,33	48,85	50,58	0,36	0,21
2003	12831,81	6076,54	6685,08	49,66	20,52	47,36	52,10	0,39	0,16
2004	12085,37	5627,53	6392,11	49,19	16,54	46,56	52,89	0,41	0,14
2005	11644,79	5716,31	5864,24	48,36	15,88	49,09	50,36	0,42	0,14
2006	11399,63	5741,13	5583,06	50,60	24,85	50,36	48,98	0,44	0,22
2007	11623,93	5974,27	5564,72	50,71	34,23	51,40	47,87	0,44	0,29
2008	10960,84	5655,10	5211,06	51,05	43,63	51,59	47,54	0,47	0,40
2009	9075,62	5629,97	3342,32	50,19	53,14	62,03	36,83	0,55	0,59
2010	9917,82	5479,39	4322,97	47,45	68,01	55,25	43,59	0,48	0,69
2011	9329,89	5278,13	3934,82	44,93	72,02	56,57	42,17	0,48	0,77
2012	9209,58	5198,16	3881,99	47,93	81,51	56,44	42,15	0,52	0,89
2013	9165,68	5142,51	3885,92	46,24	91,01	56,11	42,40	0,50	0,99
2014	9396,99	5254,03	3991,14	48,26	103,56	55,91	42,47	0,51	1,10
2015	9649,88	5372,61	4119,51	47,60	110,16	55,68	42,69	0,49	1,14
2016	9680,39	5507,77	3999,87	48,40	124,34	56,90	41,32	0,50	1,28
2017	9510,73	5381,19	3987,65	47,57	94,32	56,58	41,93	0,50	0,99
2018	9568,86	5382,91	3987,21	46,91	151,82	56,25	41,67	0,49	1,59
2019	9069,55	5363,88	3538,37	46,05	121,24	59,14	39,01	0,51	1,34
2020	9144,87	5281,41	3668,48	47,51	147,47	57,75	40,12	0,52	1,61
2021	8629,21	5252,72	3182,08	46,94	147,47	60,87	36,88	0,54	1,71

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-2: Trendi in struktura odvzema fosforja s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2021

Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke


	Skupni odvzem P [t P]	Trajni travniki [t P]	Žita [t P]	Zelena krma z njiv [t P]	Korenovke in gomoljnice [t P]	Sadje [t P]	Industrijske rastline [t P]	Zelenjadnice [t P]	Stročnice [t P]	Trajni travniki [%]	Žita [%]	Zelena krma z njiv [%]	Korenovke in gomoljnice [%]	Sadje [%]	Industrijske rastline [%]	Zelenjadnice [%]	Stročnice [%]
1992	4680,49	2748,49	1131,92	444,54	233,73	40,19	56,74	22,35	2,52	58,72	24,18	9,50	4,99	0,86	1,21	0,48	0,05
1993	4845,59	2575,64	1299,28	577,63	271,90	43,03	50,89	24,33	2,86	53,15	26,81	11,92	5,61	0,89	1,05	0,50	0,06
1994	8170,58	5018,04	1631,95	956,35	416,64	48,04	69,62	22,71	7,22	61,42	19,97	11,70	5,10	0,59	0,85	0,28	0,09
1995	7701,48	4594,70	1578,83	990,43	429,11	43,19	31,88	25,26	8,08	59,66	20,50	12,86	5,57	0,56	0,41	0,33	0,10
1996	7449,33	4372,03	1510,81	1018,40	431,47	50,11	34,16	26,34	6,01	58,69	20,28	13,67	5,79	0,67	0,46	0,35	0,08
1997	8111,81	4847,77	1685,29	1093,31	383,34	42,67	28,13	25,95	5,35	59,76	20,78	13,48	4,73	0,53	0,35	0,32	0,07
1998	8128,08	4752,71	1727,25	1099,68	441,27	49,19	29,12	24,04	4,83	58,47	21,25	13,53	5,43	0,61	0,36	0,30	0,06
1999	7802,14	4776,79	1483,98	983,92	458,95	41,89	26,09	27,16	3,36	61,22	19,02	12,61	5,88	0,54	0,33	0,35	0,04
2000	6698,44	3929,17	1531,20	768,29	366,06	57,66	19,17	23,91	2,97	58,66	22,86	11,47	5,46	0,86	0,29	0,36	0,04
2001	6545,10	4024,06	1538,03	650,67	239,51	42,74	28,06	18,90	3,14	61,48	23,50	9,94	3,66	0,65	0,43	0,29	0,05
2002	8241,33	5087,98	1894,00	830,78	282,00	54,61	65,72	20,59	5,64	61,74	22,98	10,08	3,42	0,66	0,80	0,25	0,07
2003	5475,63	3190,76	1236,66	697,97	218,68	49,02	59,36	19,60	3,57	58,27	22,58	12,75	3,99	0,90	1,08	0,36	0,07
2004	8312,73	5129,58	1808,36	949,06	263,35	64,27	64,78	24,61	8,72	61,71	21,75	11,42	3,17	0,77	0,78	0,30	0,10
2005	8944,42	5542,97	1787,70	1164,11	279,60	52,06	68,35	25,82	23,81	61,97	19,99	13,01	3,13	0,58	0,76	0,29	0,27
2006	7235,09	4451,81	1530,85	828,35	238,53	51,00	68,17	23,26	43,12	61,53	21,16	11,45	3,30	0,70	0,94	0,32	0,60
2007	7938,95	5071,75	1649,78	895,17	87,37	54,14	136,38	19,40	24,97	63,88	20,78	11,28	1,10	0,68	1,72	0,24	0,31
2008	8256,25	5270,70	1797,80	928,48	68,09	47,92	102,59	23,00	17,67	63,84	21,77	11,25	0,82	0,58	1,24	0,28	0,21
2009	8093,00	5210,32	1652,79	973,26	72,59	50,20	99,90	24,91	9,04	64,38	20,42	12,03	0,90	0,62	1,23	0,31	0,11
2010	8503,20	5495,26	1764,31	954,48	63,61	51,44	147,93	17,82	8,35	64,63	20,75	11,22	0,75	0,60	1,74	0,21	0,10
2011	8050,13	4887,94	1885,13	987,11	59,54	52,63	140,29	23,20	14,28	60,72	23,42	12,26	0,74	0,65	1,74	0,29	0,18
2012	7183,67	4259,94	1787,89	872,36	50,66	36,34	148,58	21,23	6,67	59,30	24,89	12,14	0,71	0,51	2,07	0,30	0,09
2013	6327,95	3912,08	1418,71	746,67	41,82	52,24	130,67	21,66	4,10	61,82	22,42	11,80	0,66	0,83	2,06	0,34	0,06
2014	8760,70	5288,02	2013,19	1142,18	57,59	49,17	177,31	26,34	6,90	60,36	22,98	13,04	0,66	0,56	2,02	0,30	0,08
2015	8714,36	5331,43	1936,34	1207,42	54,18	61,84	85,41	29,43	8,32	61,18	22,22	13,86	0,62	0,71	0,98	0,34	0,10
2016	8915,47	5395,54	1979,61	1261,15	51,09	40,52	141,91	32,92	12,73	60,52	22,20	14,15	0,57	0,45	1,59	0,37	0,14
2017	7079,32	4090,15	1697,26	1036,13	47,89	29,77	136,29	30,12	11,70	57,78	23,97	14,64	0,68	0,42	1,93	0,43	0,17
2018	8685,06	5297,83	1851,54	1256,82	49,10	67,02	120,06	31,32	11,36	61,00	21,32	14,47	0,57	0,77	1,38	0,36	0,13
2019	8785,42	5327,37	1990,87	1207,71	47,98	39,07	121,62	39,33	11,47	60,64	22,66	13,75	0,55	0,44	1,38	0,45	0,13
2020	9570,78	5678,87	2325,86	1284,67	61,12	42,43	125,85	44,05	7,95	59,34	24,30	13,42	0,64	0,44	1,31	0,46	0,08
2021	8558,24	5075,66	2173,73	1086,30	43,82	24,06	110,34	37,34	6,99	59,31	25,40	12,69	0,51	0,28	1,29	0,44	0,08

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-3: Bilančni presežek fosforja v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2021

Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke


	Vnos P [t P]	Odvzem P [t P]	Bilančni presežek [t P]	KZU [1000 ha]	Bilančni presežek [kg P/ha]
1992	13345,36	4680,49	8664,87	555,87	15,59
1993	13593,50	4845,59	8747,91	552,76	15,83
1994	14288,91	8170,58	6118,32	537,59	11,38
1995	13664,33	7701,48	5962,85	524,97	11,36
1996	13237,03	7449,33	5787,70	513,47	11,27
1997	13511,73	8111,81	5399,93	494,27	10,93
1998	14130,97	8128,08	6002,89	490,92	12,23
1999	14527,74	7802,14	6725,60	498,59	13,49
2000	14335,63	6698,44	7637,19	508,96	15,01
2001	13523,57	6545,10	6978,48	509,62	13,69
2002	13550,77	8241,33	5309,44	505,46	10,50
2003	12831,81	5475,63	7356,18	509,71	14,43
2004	12085,37	8312,73	3772,64	490,52	7,69
2005	11644,79	8944,42	2700,37	508,76	5,31
2006	11399,63	7235,09	4164,54	490,32	8,49
2007	11623,93	7938,95	3684,97	498,47	7,39
2008	10960,84	8256,25	2704,59	492,42	5,49
2009	9075,62	8093,00	982,62	468,50	2,10
2010	9917,82	8503,20	1414,62	482,65	2,93
2011	9329,89	8050,13	1279,77	458,20	2,79
2012	9209,58	7183,67	2025,91	479,65	4,22
2013	9165,68	6327,95	2837,73	478,89	5,93
2014	9396,99	8760,70	636,30	482,22	1,32
2015	9649,88	8714,36	935,51	476,86	1,96
2016	9680,39	8915,47	764,92	477,67	1,60
2017	9510,73	7079,32	2431,41	481,42	5,05
2018	9568,86	8685,06	883,81	477,30	1,85
2019	9069,55	8785,42	284,12	479,82	0,59
2020	9144,87	9570,78	-425,92	484,06	-0,88
2021	8629,21	8558,24	70,97	479,49	0,15

Izvozi podatke tabele

Slika KM25-4: Bilančni presežek fosforja v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2004–2015

Viri:

Eurostat, 2018

Prikaži podatke


	2004 [kg P/ha]	2005 [kg P/ha]	2006 [kg P/ha]	2007 [kg P/ha]	2008 [kg P/ha]	2009 [kg P/ha]	2010 [kg P/ha]	2011 [kg P/ha]	2012 [kg P/ha]	2013 [kg P/ha]	2014 [kg P/ha]	2015 [kg P/ha]	2004–2015 [kg P/ha]
Estonija	-5	-7	-2	-7	-5	-6	-6	-5	-6	-8	-7	-7	-5,92
Bolgarija	-3	-2	-2	0	-4	-4	-5	-6	-4	-9	-6	-6	-4,25
Slovaška	-5	-3	-2	-1	-5	-5	-3	-6	-3	-4	-8	-5	-4,17
Madžarska	-2	-2	-1	3	-4	-3	-2	-3	0	-1	-2	-1	-1,50
Nemčija	-1	0	1	0	-1	-5	-1	0	-3	-1	-4	-2	-1,42
Češka	0	0	1	2	0	-5	-2	-3	-1	-3	-4	-1	-1,33
Italija	0	0	3	2	-3	0	-1	-3	-2	-2	-1	-1	-0,67
Romunija	-2	1	0	4	1	1	-1	-3	1	-2	-2	-1	-0,25
Švedska	1	2	2	1	2	-2	0	0	0	1	0	0	0,58
Avstrija	0	1	2	3	-2	0	1	0	2	4	2	2	1,25
Latvija	1	2	2	2	1	1	2	2	1	3	2	2	1,75
Grčija	4	3	4	4	2	3	2	-1	-1	2	0	0	1,83
Evropska unija	3	4	4	4	2	0	2	1	2	2	1	1	2,17
Francija	5	5	4	4	4	-2	1	2	1	2	1	0	2,25
Irska	8	7	6	5	1	0	2	1	2	4	4	5	3,75
Španija	5	6	4	5	1	3	3	2	5	3	4	4	3,75
Slovenija	8	5	8	7	5	2	3	3	4	6	1	2	4,50
Poljska	3	5	10	7	8	4	5	6	3	3	0	2	4,67
Luksemburg	6	7	5	6	4	4	4	5	4	4	4	4	4,75
Finska	7	6	7	5	5	2	5	4	4	4	4	4	4,75
Litva	10	13	9	4	6	-1	6	5	7	2	1	1	5,25
Portugalska	13	11	6	9	4	4	6	4	5	4	5	5	6,33
Belgija	11	11	10	9	4	2	5	5	6	6	5	5	6,58
Združeno kraljestvo	9	9	8	8	6	4	6	6	6	7	5	5	6,58
Hrvaška	11	12	18	12	9	1	7	6	7	3	6	4	8
Nizozemska	13	16	17	12	8	6	12	6	3	5	1	3	8,50
Danska	13	11	12	12	7	7	8	7	7	8	7	7	8,83
Ciper	29	28	28	31	33	29	31	32	30	29	32	32	30,33
Malta	57	45	46	49	43	36	33	26	27	30	30	30	37,67

Izvozi podatke tabele

Cilji

Izboljšana kakovost tal.
Za vse površinske vode doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje.
Za vse podzemne vode doseženo dobro kemijsko in količinsko stanje.
Zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na vode, tla in zrak.
Ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč.

Komentar

V strukturi vnosa fosforja (P) na kmetijska zemljišča v zadnjih petih letih (2017–2021) prevladujejo živinska gnojila (58 %), sledijo mineralna gnojila (40 %), druga organska gnojila (1,4 %) ter seme in sadilni material (0,5 %). Največ P odvzamemo s kmetijskih zemljišč s krmo s trajnega travinja (60 %), sledi odvzem z žiti (22 %) in zeleno krmo z njiv (14 %). Analiza trenda kaže, da se je v obdobju 1992–2021 skupni vnos P na kmetijska zemljišča zmanjšal od 14.601 ton na 8.306 ton letno, oziroma za 43 %. Zmanjšal se je tako vnos P z mineralnimi (–65 %) kot z živinskimi gnojili (–16 %). Odvzem P s kmetijskimi pridelki se je v obravnavanem obdobju povečeval. Analiza trenda kaže povečanje od 6.664 na 8.787 t letno, oziroma za 32 %.

Bilančni presežek P kaže jasen trend zmanjševanja. Za obdobje do leta 2003 so bili značilni presežki med 11 in 15 kg na hektar, po letu 2003 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek P v obdobju 1992–2021 zmanjšal za 104 % (od 15,2 na -0,6 kg P na hektar), pomeni za približno 0,5 kg P na hektar letno. Za bilančni presežek P so značilna precejšnja nihanja med leti. Velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami.

V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na hektar) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na hektar), pri čemer so se države med seboj precej razlikovale. Tako so imele npr. Hrvaška, Nizozemska in Danska v tem obdobju bilančne presežke med 8 in 9 kg P na hektar, Estonija, Bolgarija in Slovaška pa primanjkljaje med 4 in 6 kg na hektar.

Rezultate o bilančnih presežkih P je treba interpretirati v povezavi s podatki o založenosti tal s tem elementom. Potencialno tveganje za onesnaženje voda predstavljajo prevelike zaloge P v tleh in s tem tudi v talni raztopini. Rezultati analiz tal kažejo, da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Ugodno je, da je za živinorejske kmetije, ki razpolagajo z velikimi količinami P v živinskih gnojilih, značilen tudi velik odvzem P s pridelki (73 % skupnega odvzema predstavlja odvzem s krmo s trajnega travinja in z zeleno krmo z njiv). Nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države zato ni želeno.

Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) in Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatek o bilančnem presežku P smo izračunali v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT, 2013). Metodologija bilančni presek P opredeljuje kot razliko med vnosom P na kmetijska tla in odvzemom P s kmetijskimi pridelki. Pri tem smo uporabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijskih zemljišč v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu rejnih živali in obsegu prireje mleka ter podatke Agencije Republike Slovenije za okolje o uporabi blata čistilnih naprav, digestatov in kompostov v kmetijstvu. Koeficiente izločanja P pri različnih vrstah in kategorijah rejnih živali smo določili na podlagi značilnosti reje v Sloveniji. Pri določitvi vsebnosti fosforja v pridelkih smo upoštevali rezultate analiz krme iz slovenskih laboratorijev, nacionalne krmne tabele, slovenske prehranske tabele ter nekatere druge domače in tuje literaturne vire.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o vnosu, odvzemu in bilančnem presežku fosforja so prikazani v tonah fosforja (t P) ter v kilogramih fosforja na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg P/ha). Pri tem izpostavljamo, da gre za t oziroma kg P in ne P₂O₅. Izračune smo opravili za obdobje 1992–2021. Spremembe v navedenem obdobju smo ob predpostavki linearnega trenda izrazili v %. Strukturo vnosa in odvzema fosforja smo izrazili v %.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

kg P/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si)

1992–2021

Februar za predpreteklo leto.

Letno

15. 9. 2022

Da.

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o bilančnem presežku fosforja za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Eurostat. Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o bilančnem presežku fosforja v kmetijstvu za države članice Evropske unije so za obdobje 12 let (2004–2015) prikazani v kilogramih fosforja na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg P/ha).

Podatkovni viri

Podatkovni niz	Enota	Vir (hiperlink do podatkov)	Obdobje uporabljenih podatkov	Razpoložljivost podatka	Frekvenca osveževanja podatkov	Datum zajema podatkov	Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu	kg P/ha	https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/aei_pr_gnb/default/table?...	2004–2015	Z večletno zamudo.	Občasno	3. 10. 2018	Da.

Drugi viri in literatura

Babnik, D., Sušin, J., Jeretina, J., Verbič, J. Gospodarjenje s fosforjem in kalijem na govedorejskih kmetijah. V: Čeh, T. in sod. (ur.), Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi", Radenci, 10. in 11. november 2011. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, 2011, s. 140-154.

EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT. 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland

Datum zadnje osvežitve: 26.09.2022

Avtor(ji): Jože Verbič in Janez Sušin; Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

EionetSlovenia Tweets

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[KM25] Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine