Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004–2019 ter prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal (brez nadzora), za leto 2019 tudi po statističnih regijah.

Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja eno oskrbovalno območje, ali se deli na več oskrbovalnih območij, glede na definicijo: oskrbovalno območje je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem pitna voda prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih združujemo tudi v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev.

Sistem za oskrbo s pitno vodo se oskrbuje iz vodnih virov:

- s podzemno vodo brez vpliva površinske vode,

- s podzemno vodo pod vplivom površinske vode (npr. kraški vodonosniki) 

- z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) in

- z vodo, ki je nedoločena.

V higienskem smislu oziroma z vidika javnega zdravja uvrščamo med površinske vode tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so pri nas t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samoočiščenja pri prehajanju/pronicanju v podzemlje. Ostale vode so nepovršinske oziroma podzemne vode brez vpliva površinske vode.

V letu 2019 se je iz podzemnih vodnih virov (brez vpliva površinske vode) oskrbovalo 63,3 % (1.232.671) prebivalcev Slovenije na 51.4 % (441) oskrbovalnih območjih; iz površinskih vodnih virov, vključno z vodnimi viri, ki so pod vplivom površine in površinske vode se je oskrbovalo 35,5 % (691.717) prebivalcev na 46,9 % (402) oskrbovalnih območjih; z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) se je oskrbovalo 1,1 % (22.051) prebivalcev na 1,6 % (14) oskrbovalnih območjih. Podatka ni (nedoločeno) za 71 (0,0 %) prebivalcev na 1 (0,1 %) oskrbovalnem območju (NLZOH, 2020).

Na oskrbovalnih območjih, vključenih v monitoring se je oskrbovalo skupaj 93,2 % (1.946.510) prebivalcev Slovenije. Glede na vse prebivalce se je skoraj dve tretjini (63,6 % - 1.329.862) prebivalcev oskrbovalo na velikih oskrbovalnih območjih (več kot 10.000 prebivalcev), skoraj tri četrtine (73,5 % - 1.535.602) na oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev, skupaj na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih (več kot 1.000 prebivalcev) se je oskrbovalo 85,4 % - 1.784.946 prebivalcev ter 7,7 % - 161.564 prebivalcev na malih oskrbovalnih območjih (50 - 1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 6,8 % - 142.800 prebivalcev (brez nadzora); ti prebivalci so se oskrbovali iz sistemov z manj kot 50 oseb (npr.: lastna oskrba, samooskrba - kapnica) (NLZOH, 2020; SURS, 2019).

V letu 2019 je bilo vključenih v monitoring pitne vode 858 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev ter javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. V posameznih letih se je število gibalo med 844 in 995. Razlike so tudi med velikostnimi razredi, zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključevanja prebivalcev na večja idr. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).

Kakovost pitne vode je dobra praviloma na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih ter malih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. V splošnem je kakovost sorazmerna z velikostnim razredom oskrbovalnih območij. Po statističnih regijah je bil največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih v Obalno-kraški (90 %), Osrednjeslovenski regiji (82 %) ter Podravski regiji in Pomurski regiji (po 67 %). Največji delež prebivalcev brez monitoringa pa je bil v Koroški regiji (25 %) in Savinjski regiji (11 %). V Koroški regiji tudi ni velikega oskrbovalnega območja, v Obalno-kraški regiji ni srednjega oskrbovalnega območja. (NLZOH, 2020).

Pravilnik o pitni vodi določa v drugem odstavku 32. člena: »Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna.« V Sloveniji se skoraj četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero obdelava surove vode - priprava vode ni potrebna. Za izračun smo upoštevali oskrbovalna območja s podzemnimi vodnimi viri, ki so brez vpliva površine ali površinske vode, ki nimajo priprave vode. Vključenih je 16 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev (22 % - 466.269 prebivalcev) oziroma skupaj 22 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 1.000 prebivalcev (23 % - 478.285 prebivalcev). To kaže na izjemno kakovost nekaterih vodnih virov, zlasti na območju Osrednjeslovenske, Gorenjske, Podravske statistične regije idr. (NLZOH, 2019)

Z vidika javnega zdravja je največji delež oskrbovalnih območij, ki niso ustrezno urejena v velikostnem razredu s po 50–500 oseb, ki oskrbujejo 4,8 % - 96.518 prebivalcev in so v večjem deležu mikrobiološko onesnažena, tudi fekalno. Tudi podatki o njihovi kemijski kakovosti so pomanjkljivi (znani so za: 5–10 % oskrbovalnih območij v letih 2006–2010, vsako leto drugih; za 10-14 % oskrbovalnih območjih v letih 2014–2016, 4 % v letu 2017 in v letih 2018-2019 za eno s 500 prebivalci). Oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50–500 prebivalcev so bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi oz. direktive EU o pitni vodi, ker oskrbujejo 50 ali več oseb. Nekatera ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo upravljanje, niso določena vodovarstvena območja idr.); treba jih je ustrezno urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na večja. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).

V letu 2019 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. Glede na podatke SURS (stanje po H2,  2019), v Ljubljani in Mariboru prebiva 19,4 % (oz. 406.208) prebivalcev. Če za mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci in za podeželje (rural environment) ostala mesta in naselja, se prebivalci v mestnem okolju praviloma vsi oskrbujejo s pitno vodo, vključeno v monitoring (redke so izjeme: nekaj oseb). Ostalih 80,6 % (oz. 1.683.102) prebivalcev, ki živi na podeželju in v manjših mestih, se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom 91,5 % (1.540.302 prebivalcev) ali je brez nadzora 8,5 % (142.800 prebivalcev).