KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.


Kazalec podaja letne temperaturne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka ter število vročih dni in ledenih dni za šest krajev po Sloveniji. Predstavljene so tudi predvidene spremembe v številu vročih, hladnih in ledenih dni na podlagi podnebnih scenarijev za Slovenijo.

Vpliv vremena in podnebja najbolj jasno občutimo ob ekstremnih dogodkih. V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.


Grafi

Slika PP07-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji, 1961-2022
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke

maks. Kredarica [°C]

maks. Rateče [°C]

maks. Murska Sobota [°C]

maks. Novo mesto [°C]

maks. Ljubljana [°C]

maks. Portorož [°C]

min. Kredarica [°C]

min. Rateče [°C]

min. Murska Sobota [°C]

min. Novo mesto [°C]

min. Ljubljana [°C]

min. Portorož [°C]

1961

15,10

29,10

33,60

33,50

33,80

32,70

-24

-21,20

-21,80

-19,60

-14,80

-7,10

1962

16,50

30

32,60

33,60

33,40

34,30

-25,70

-18,60

-16,10

-16,30

-13,10

-6,50

1963

13,10

28,80

34

35,10

33,70

32

-28

-22,80

-30,40

-22,70

-19,80

-10

1964

15,80

28,50

31,30

32,10

32,10

33,60

-21,40

-19

-20,60

-16,20

-14,90

-6,80

1965

15,40

30,60

32

33,80

34,60

32,70

-23,20

-19,50

-18

-16,10

-11,10

-6,60

1966

16

29,50

30,70

30,50

31,20

31,70

-21,30

-19,50

-21,50

-16,90

-14,90

-10

1967

15,70

30,80

33,40

34,30

33,40

33,10

-22,10

-19,70

-22,90

-21,50

-13,30

-8,10

1968

16,40

30,60

37,30

36,30

35,20

35

-26,70

-24,10

-24,60

-22,60

-19,30

-11,60

1969

15,20

30,70

33,30

31,90

33,50

33,30

-23

-22,70

-26,80

-20,80

-16

-7,20

1970

16,70

29,40

31,90

32,60

33,10

34,50

-23

-21,70

-17,90

-18,20

-13,40

-7,60

1971

17,80

32,20

34,60

36,40

36,40

35,40

-28,20

-22,10

-17,70

-14,30

-14,30

-7,20

1972

17

29,40

32,60

32,60

33,10

34,90

-19

-14,90

-13,70

-10,80

-9,60

-5,50

1973

15,80

28,50

30,60

31,70

31,30

34,30

-23,90

-18,90

-17,20

-15,50

-15,30

-8,90

1974

16,30

30,80

32,60

32,90

33

32,50

-17,60

-12

-7,30

-7,40

-6

-4,80

1975

18,30

28,20

29,90

31,30

31,90

31,30

-20,60

-17,30

-10,70

-10,70

-9,20

-6

1976

14,60

30,20

32,40

32,70

33,90

32,80

-22,30

-19,80

-22

-15,80

-14,40

-6,40

1977

13,10

29

31,20

31,20

31,90

30,90

-19,50

-17,70

-15,60

-11,50

-7,70

-5,60

1978

14,10

26,80

29,60

31

29,50

32,10

-19,90

-21

-23,30

-16,80

-11,90

-7,30

1979

13,30

27,50

30,50

32,60

31,70

32

-27,80

-22,70

-19,70

-17

-14,10

-11,50

1980

17,10

28,70

31

31,60

32,70

34,40

-22,10

-19,60

-21,60

-17,20

-14,50

-8,20

1981

17,30

29,20

32,30

31,80

33,60

33,30

-25,10

-21,30

-21

-16,10

-14

-9,50

1982

16,10

28,90

31,80

31,80

32,70

31,50

-23,40

-18,80

-18,40

-12,30

-10,20

-8,60

1983

20,90

36,30

35,70

34,70

37

34,80

-23,10

-20

-16,90

-15,30

-13,80

-6,10

1984

17,50

32

31,30

33,60

33,20

31,80

-21,50

-19,90

-19

-13,70

-12,50

-7,30

1985

15,30

29,50

31,60

32,20

33

34,50

-28,30

-25,90

-25,90

-23,50

-19,90

-13,70

1986

13,60

29,90

32,50

32,50

32,60

34,20

-23

-21,80

-22,70

-17,20

-13

-7,50

1987

16,50

27,90

32,90

31,80

33,10

33,60

-24,20

-23,80

-26,80

-19,40

-17,90

-8,50

1988

15,70

29,90

34,60

34,40

34,80

34,30

-21,30

-19,40

-16,80

-15

-14

-5,30

1989

14,90

29,30

30,70

30,50

31,90

33,10

-17,60

-14,20

-13,20

-11,50

-10,70

-6,70

1990

15,70

28,60

32,20

33

33,30

35

-19,50

-14,40

-14

-13,40

-10,70

-4,50

1991

16,40

30,70

33

33,30

34,10

33,60

-25,70

-20,40

-17,10

-15,90

-14,40

-9,80

1992

17,70

33,30

37

36,20

36,40

34,70

-22,70

-15,60

-11,60

-12,20

-11,10

-5,70

1993

15,20

30,50

35

35,60

34,80

34,20

-25,20

-18

-17,20

-18,70

-12,40

-6,30

1994

16

31,80

33,90

34,70

34,60

35,80

-23

-17,60

-17,50

-14,10

-10,40

-7,70

1995

17,60

30,30

31,20

31,50

33,40

34,40

-20,90

-15,30

-19,50

-11,70

-9

-5,90

1996

14

29,40

32

32,10

33,30

34,40

-26,20

-20,80

-21,30

-17,50

-13,10

-8,90

1997

16,30

27,90

30,20

30

30,90

31,40

-18,30

-13,10

-13,70

-9,90

-9

-4,10

1998

17,40

32,50

33,40

33,70

34,10

36,50

-20

-16,70

-16,10

-14,30

-13,10

-6,10

1999

17

29,50

32,80

33

32,90

32,70

-24,90

-20,30

-16

-14,20

-11,90

-5,10

2000

17,80

31,10

37,80

36,90

35,10

34,90

-23,60

-20,20

-14,60

-16

-14,10

-10

2001

16,60

30,70

35,20

35,70

35,30

34,50

-24

-18,10

-22

-15,30

-14,60

-8,10

2002

16,50

31,50

33,80

34,30

35

33,90

-19,90

-18,70

-13,70

-13,10

-11

-6,70

2003

18,20

33,80

38,40

38,50

37,60

36,30

-21,30

-21,10

-21,60

-18,50

-16,90

-8,70

2004

16

31

33,40

33,10

34,30

34,90

-19,40

-20,70

-18,30

-15,40

-11,40

-8,70

2005

18,30

30,90

33,30

33,60

35,20

34,50

-26,20

-23,50

-23,70

-17,60

-14,50

-10,40

2006

17,30

32,30

33,20

34,90

36,10

35,90

-18,90

-21,70

-22,40

-16,50

-16,10

-8,80

2007

18

31,70

39

37,10

37,40

36,70

-18,10

-14,30

-8,20

-9,50

-6,60

-3,60

2008

15,90

30,60

33,40

33,10

32,80

33,60

-18,30

-16,90

-10,70

-9,90

-7,40

-6,30

2009

16,80

30,10

33,70

34,20

33

33,80

-22,80

-21,50

-21

-16,10

-13,20

-9,90

2010

16,20

31,40

33,70

36

35,90

35,50

-22

-18,80

-20,30

-15,10

-11,80

-7,40

2011

19,60

32,80

35,20

36,60

36,30

35,10

-19,50

-16,90

-10,40

-10,60

-7,20

-5,70

2012

18,80

32,60

37,30

37,80

37,30

36,80

-25,10

-17,80

-20,70

-16,90

-12,10

-8,10

2013

19

35,80

39,70

39,90

40,20

37,30

-19,80

-16,80

-15,50

-10,20

-6,80

-3,80

2014

15,50

30,90

34,40

33,60

36,40

33,60

-19,90

-14,20

-15,60

-14,20

-11,30

-2

2015

18,10

32,40

35,60

36,50

36,50

37,40

-19,40

-13,90

-11,70

-15,10

-9,50

-3,50

2016

17,30

30,20

32,90

34

33,80

34,50

-19,50

-13,10

-11,50

-10,30

-8,20

-4,60

2017

19,30

32,50

37,80

36,70

38,10

37,30

-24

-18,80

-16,30

-16,90

-13,40

-8,70

2018

17,40

31,80

33,50

33,40

34,80

35,40

-27,20

-21,10

-19,10

-17,20

-12,70

-5,90

2019

20,80

35,50

35,20

36,30

36,80

35,60

-18,40

-14,90

-11,20

-11,20

-8,30

-4,40

2020

18

31,80

32,90

34,20

33,40

34,80

-20,20

-12,70

-8,30

-7,50

-5,90

-2,20

2021

17,20

31

34,50

35,40

35,80

35,10

-24,10

-17,80

-10,20

-9,40

-7,50

-5,10

2022

17,60

32,80

36,40

37,80

38

37,20

-18,90

-17,70

-10,50

-7,90

-7,10

-4

Slika PP07-2: Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji, 1961-2022
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke

Kredarica [število dni]

Rateče [število dni]

Murska Sobota [število dni]

Novo mesto [število dni]

Ljubljana [število dni]

Portorož [število dni]

1961

0

0

9

8

11

14

1962

0

0

8

16

15

25

1963

0

0

15

15

14

14

1964

0

0

3

3

7

21

1965

0

1

3

9

9

8

1966

0

0

2

4

4

8

1967

0

1

13

14

18

19

1968

0

1

8

8

8

8

1969

0

1

5

7

6

21

1970

0

0

3

6

12

21

1971

0

1

12

12

18

30

1972

0

0

7

8

7

15

1973

0

0

2

5

8

25

1974

0

2

13

8

15

16

1975

0

0

0

2

3

4

1976

0

1

6

7

7

13

1977

0

0

1

2

3

2

1978

0

0

0

1

0

4

1979

0

0

5

9

5

18

1980

0

0

4

4

6

16

1981

0

0

4

7

6

9

1982

0

0

5

3

10

16

1983

0

8

13

11

17

29

1984

0

3

2

6

4

10

1985

0

0

8

8

15

28

1986

0

0

5

9

12

20

1987

0

0

9

10

8

16

1988

0

0

17

16

23

35

1989

0

0

4

3

7

10

1990

0

0

7

9

9

14

1991

0

1

10

9

15

32

1992

0

14

34

22

25

29

1993

0

1

24

25

20

24

1994

0

7

27

25

30

52

1995

0

1

6

6

14

21

1996

0

0

5

6

7

8

1997

0

0

1

0

4

11

1998

0

5

16

21

34

37

1999

0

0

8

13

13

18

2000

0

2

32

30

22

26

2001

0

3

26

30

31

35

2002

0

3

15

13

14

17

2003

0

13

52

56

55

68

2004

0

2

9

13

14

20

2005

0

3

14

15

16

21

2006

0

10

24

26

31

39

2007

0

5

28

25

24

34

2008

0

1

21

14

22

40

2009

0

1

13

23

26

38

2010

0

7

22

22

20

21

2011

0

7

23

28

29

28

2012

0

6

41

37

39

57

2013

0

16

29

29

35

43

2014

0

1

13

12

15

12

2015

0

11

40

40

43

51

2016

0

2

12

16

20

52

2017

0

6

33

46

42

45

2018

0

7

26

25

35

48

2019

0

10

34

34

37

57

2020

0

3

21

22

27

33

2021

0

5

27

37

39

45

2022

0

8

30

37

52

54

Slika PP07-3: Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji, 1961-2022
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke

Kredarica [število dni]

Rateče [število dni]

Murska Sobota [število dni]

Novo mesto [število dni]

Ljubljana [število dni]

Portorož [število dni]

1961

145

35

25

18

20

0

1962

197

48

33

30

28

1

1963

161

60

59

53

49

11

1964

180

42

33

34

29

0

1965

189

42

16

13

15

0

1966

170

33

21

18

23

0

1967

155

36

18

20

19

0

1968

170

43

34

26

28

1

1969

178

58

40

36

35

0

1970

181

43

25

21

22

0

1971

177

36

35

23

28

2

1972

190

49

32

30

22

0

1973

163

30

14

12

13

0

1974

203

8

1

2

1

0

1975

174

17

5

6

8

0

1976

179

43

26

22

16

0

1977

158

30

16

12

8

0

1978

177

42

24

23

17

0

1979

174

36

18

11

12

0

1980

179

53

31

20

21

0

1981

165

37

17

15

15

0

1982

161

28

28

26

20

0

1983

143

25

21

13

10

0

1984

182

38

19

17

12

0

1985

175

44

39

32

31

6

1986

163

45

42

35

33

0

1987

170

44

38

27

21

1

1988

154

16

10

6

11

0

1989

139

13

14

5

5

0

1990

132

28

18

16

16

0

1991

173

46

21

20

23

1

1992

137

21

11

14

14

0

1993

133

30

28

22

18

1

1994

141

17

14

12

5

0

1995

156

29

22

11

6

0

1996

169

38

46

42

39

3

1997

144

23

22

13

13

0

1998

153

28

19

21

17

0

1999

131

28

25

18

21

0

2000

130

18

18

11

13

0

2001

151

32

19

15

18

0

2002

129

20

22

18

14

0

2003

153

22

20

22

14

0

2004

152

30

17

13

13

0

2005

146

47

23

16

12

0

2006

135

27

25

14

15

0

2007

126

9

15

17

11

0

2008

153

15

10

8

8

0

2009

154

33

20

20

21

1

2010

169

56

29

22

25

0

2011

122

23

24

19

13

0

2012

130

34

19

20

20

6

2013

146

24

14

12

10

0

2014

115

14

13

10

6

0

2015

112

11

7

5

2

0

2016

149

7

17

14

11

0

2017

132

28

25

19

20

0

2018

113

26

13

11

7

2

2019

147

13

4

3

1

0

2020

100

10

7

3

0

0

2021

148

28

4

3

5

0

2022

122

13

4

2

2

0

Slika PP07-4: Predvidena sprememba v številu vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Viri: 

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018

Slika PP07-5: Predvidena sprememba v številu hladnih in ledenih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Viri: 

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018


Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih temperaturnih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih temperaturnih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013, osvežena strategija pa je bila objavljena v začetku leta 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.

 


Vpliv vremena in podnebja najbolj jasno občutimo ob ekstremnih dogodkih. Vremenski in podnebni ekstremi lahko posamezno ali v povezavi z drugimi dejavniki povzročijo tudi druge dogodke, kot so npr. požari v naravi ali poplave, ki imajo skupaj širok razpon vplivov na človeške in naravne sisteme (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši. V letu 2022 smo po svetu beležili številne vročinske valove, marsikje so bili izmerjeni tudi temperaturni rekordi.

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature ter absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni najnižji temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni najvišji temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, v Cerkljah ob Krki je bil izmerjen tudi slovenski temperaturni rekord, ki znaša 40,8 ºC. V zadnjih dveh letih smo sicer beležili tudi dva mesečna temperaturna rekorda in sicer februarskega pri 25,3 ºC (Bilje pri Novi Gorici, Dolenje pri Ajdovščini) in novembrskega pri 26,2 ºC (Dobliče).

Temperaturno opazno izstopata poletji 2003 in 2022, ki sta bili izjemni po trajanju in intenziteti vročine. V teh letih smo v posameznih krajih beležili rekordno veliko vročih dni, v Biljah pri Novi Gorici je bil z 80 vročimi dnevi leta 2022 dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Trend števila vročih dni je v obdobju 1961–2022 pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč. Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2023). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor sta bili poletji 2003 in 2022, povprečna poletja sredi tega stoletja. Z namenom prilagajanja na ekstremne temperaturne dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za temperaturne kazalnike do konca 21. stoletja.

Kazalnik števila vročih dni, ko najvišja temperatura preseže 30 °C, kaže na postopno povečevanje števila takih dni. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Nekoliko višja ocena (do 30 dni več) velja za večji del države v drugem in po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 tudi tretjem obdobju. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju RCP8.5 v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju.

Število hladnih in ledenih dni je močno odvisno od reliefne oblikovanosti površja in nadmorske višine. Najmanjše spremembe pri teh kazalnikih so pričakovano v jugozahodni regiji, saj tu že v današnjem podnebju zelo redko zaznamo kak leden dan. Največji upad števila ledenih dni, ko najvišja temperatura ne preseže 0 °C, oziroma števila hladnih dni, ko dnevna najnižja temperatura pade pod 0 °C, v prihodnosti pričakujemo v visokogorju in na alpsko-dinarski pregradi.


Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (Uradni list RS, št. 60/17) in strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, s postopkom homogenizacije pa so bili odstranjeni tudi umetni vplivi, ki ne predstavljajo podnebnega signala, zato so ti podatki primerni tudi za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura) in kot število dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem. Vsi predstavljeni podatki so homogenizirani.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji

°C

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

 

1961–2022

V mesecu po zaključku leta

Letno

16.6.2023

da

Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30 °C) v Sloveniji

 

Št. dni

1961–2022

16.6.2023

da

Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji

 

Št. dni

1961–2022

16.6.2023

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

    3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO.
  2. Agencija RS za okolje, Izredni dogodki (16. 6. 2023).
  3. Svetovna meteorološka organizacija, 2013. The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes.
  4. Svetovna meteorološka organizacija, 2023. State of the Global Climate 2022.
  5. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  6. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  7. Agencija RS za okolje, 2022. Slovenski vremenski rekordi.


Povezani kazalci