Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

2020

2018

2017

2016

2015

2014

2013

Poglejte si

Gibanje števila avtomobilov v gospodinjstvih 2015-2019

Razširjenost uporabe električnih gospodinjskih strojev

Oskrba z energijo in segrevanje ozračja

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2018 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2018 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2018.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.

Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2018

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	PCB [indeks (1990 = 100)]	dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]	PAH [indeks (1990 = 100)]	HCB [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100
1991	99,73	97,69	108,50	88,65
1992	89,78	92,49	95,97	82,97
1993	84,11	86,84	85,38	83,23
1994	77,53	83,37	76,45	82,86
1995	69,90	82,66	73,18	82,70
1996	65,93	80,80	69,89	70,55
1997	61,43	80,67	65,13	73,31
1998	58,70	81,42	64,76	72,72
1999	54,71	80,47	64,48	75,42
2000	51,39	82,48	62,61	91,12
2001	48,59	84,38	63,00	100,64
2002	44,33	81,35	67,21	4,00
2003	37,12	84,87	69,65	4,23
2004	34,31	88,05	72,14	4,37
2005	32,43	90,70	74,40	4,27
2006	29,44	92,96	75,64	4,14
2007	23,92	95,17	76,25	4,03
2008	22,55	97,81	77,90	4,39
2009	19,85	91,98	75,16	4,63
2010	18,21	94,20	75,77	6,15
2011	12,21	94,66	75,50	3,94
2012	10,52	89,90	72,53	3,81
2013	9,76	90,52	74,02	3,80
2014	9,75	77,52	62,16	3,33
2015	9,36	81,73	66,00	2,91
2016	9,36	83,99	67,48	2,85
2017	8,56	81,66	64,67	2,57
2018	8,55	75,61	59,87	2,64

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Industrijski procesi in raba topil [kg]	Odpadki [kg]	skupaj [kg]
1990	0,00	0,98	0,90	413,48	0,00	415,36
1991	0,00	0,88	1,17	412,17	0,00	414,22
1992	0,00	0,66	0,91	371,32	0,00	372,90
1993	0,00	0,54	0,69	348,11	0,00	349,34
1994	0,00	0,43	0,46	321,13	0,01	322,02
1995	0,00	0,50	0,36	289,49	0,00	290,35
1996	0,00	0,45	0,29	273,11	0,00	273,85
1997	0,00	0,38	0,17	254,57	0,01	255,14
1998	0,00	0,49	0,14	243,18	0,01	243,82
1999	0,00	0,50	0,15	226,59	0,01	227,25
2000	0,00	0,44	0,09	212,93	0,01	213,46
2001	0,00	0,52	0,07	201,22	0,01	201,81
2002	0,00	0,70	0,06	183,36	0,01	184,12
2003	0,00	0,60	0,05	153,52	0,02	154,19
2004	0,00	0,61	0,03	141,86	0,01	142,52
2005	0,00	0,62	0,02	134,05	0,01	134,70
2006	0,00	0,63	0,02	121,64	0,01	122,30
2007	0,00	0,65	0,02	98,66	0,01	99,34
2008	0,01	0,67	0,02	92,95	0,01	93,65
2009	0,01	0,47	0,02	81,95	0,01	82,45
2010	0,00	0,43	0,01	75,18	0,02	75,64
2011	0,01	0,45	0,01	50,22	0,02	50,71
2012	0,01	0,41	0,01	43,23	0,02	43,68
2013	0,01	0,40	0,00	40,12	0,02	40,55
2014	0,01	0,39	0,00	40,09	0,01	40,50
2015	0,01	0,34	0,00	38,52	0,01	38,87
2016	0,01	0,31	0,00	38,55	0,01	38,88
2017	0,01	0,32	0,00	35,23	0,01	35,57
2018	0,01	0,32	0,00	35,20	0,01	35,53

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	75,98	94,10	18,67	100,01	88,69	100	99,73	91,92
1992	61,13	93,09	11,73	95,96	80,44	100	89,78	87,22
1993	61,74	96,53	10,49	100,49	71,70	100	84,11	84,15
1994	56,97	96,54	6,71	100,27	64,16	100	77,53	80,41
1995	61,74	96,98	3,22	107,54	55,15	100	69,90	75,40
1996	55,84	93,30	3,34	96,61	41,91	100	65,93	70,08
1997	63,40	95,10	3,16	102,26	28,68	100	61,43	67,98
1998	63,95	93,62	2,64	98,62	15,66	100	58,70	64,39
1999	60,89	94,66	2,64	98,80	9,47	100	54,71	59,74
2000	63,90	91,43	2,57	100,53	0,60	100	51,39	38,09
2001	64,88	89,91	2,66	101,36	0,63	100	48,59	35,51
2002	66,62	90,06	2,66	96,96	0,62	100	44,33	32,75
2003	67,13	90,09	2,52	103,07	0,63	100,35	37,12	30,57
2004	68,90	90,16	3,31	105,83	0,63	100,63	34,31	28,14
2005	73,96	90,25	2,98	114,78	0,60	100,71	32,43	27,51
2006	74,62	90,24	3,04	118,13	0,58	66,71	29,44	26,84
2007	77,24	90,26	2,87	119,67	0,61	41,48	23,92	25,22
2008	77,08	90,25	2,83	116,08	0,58	92,59	22,55	24,30
2009	58,31	89,80	2,01	71,45	0,54	2216,27	19,85	20,96
2010	73,14	89,83	2,31	84,56	0,54	2245,58	18,21	21,27
2011	74,73	89,68	2,51	88,05	0,53	2019,67	12,21	19,98
2012	73,75	89,26	2,28	88,34	0,58	1836,81	10,52	19,04
2013	78,67	89,15	1,84	78,52	0,59	2102,93	9,76	17,52
2014	77,58	88,78	1,91	76,37	0,66	1942,71	9,75	16,86
2015	75,57	88,01	2,81	71,69	0,80	1875,79	9,36	16,23
2016	73,52	87,42	2,54	75,33	0,74	1777,43	9,36	15,65
2017	80,91	86,02	2,20	76,88	0,66	1734,99	8,56	15,59
2018	67,94	85,29	2,25	76,54	0,60	1690,65	8,55	15,24

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]	Raba goriv v industriji [g I-Teq]	Cestni promet [g I-Teq]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]	Ubežne emisije [g I-Teq]	Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]	Odpadki [g I-Teq]	skupaj [g I-Teq]
1990	0,57	1,55	0,39	10,97	0,00	4,12	1,30	18,90
1991	0,51	1,37	0,37	11,98	0,00	2,93	1,30	18,46
1992	0,57	1,13	0,39	11,15	0,00	2,93	1,30	17,48
1993	0,55	0,97	0,46	10,49	0,00	2,64	1,30	16,41
1994	0,54	0,85	0,52	9,78	0,00	2,77	1,30	15,76
1995	0,55	0,91	0,57	9,52	0,00	2,76	1,30	15,62
1996	0,50	0,91	0,66	9,43	0,00	2,47	1,30	15,27
1997	0,55	0,85	0,69	9,13	0,00	2,73	1,30	15,25
1998	0,58	1,00	0,60	9,05	0,00	2,86	1,30	15,39
1999	0,51	0,76	0,58	9,14	0,00	2,92	1,30	15,21
2000	0,53	0,70	0,60	9,02	0,00	3,43	1,30	15,59
2001	0,58	0,97	0,60	8,96	0,00	3,54	1,30	15,95
2002	0,61	1,22	0,61	9,40	0	2,24	1,30	15,37
2003	0,58	1,21	0,63	9,90	0	2,42	1,30	16,04
2004	0,60	1,26	0,67	10,33	0	2,47	1,30	16,64
2005	0,62	1,35	0,72	10,60	0	2,55	1,30	17,14
2006	0,64	1,25	0,77	10,83	0	2,73	1,36	17,57
2007	0,65	1,17	0,92	11,00	0	2,90	1,36	17,99
2008	0,72	1,21	1,12	11,25	0	2,89	1,30	18,48
2009	0,64	0,94	0,98	11,53	0	2,00	1,29	17,38
2010	0,65	0,94	0,96	11,55	0	2,59	1,11	17,80
2011	0,67	0,89	1,02	11,48	0	2,55	1,28	17,89
2012	0,64	0,80	1,02	11,05	0	2,23	1,26	16,99
2013	0,62	0,83	0,91	11,33	0	2,21	1,20	17,11
2014	0,49	0,94	0,83	9,07	0	2,19	1,14	14,65
2015	0,52	0,87	0,72	9,96	0	2,15	1,24	15,45
2016	0,56	0,82	0,76	10,28	0	2,17	1,29	15,87
2017	0,57	0,89	0,60	9,63	0	2,28	1,47	15,43
2018	0,56	0,90	0,57	8,69	0	2,25	1,31	14,29

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Luksemburg [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	99,71	103,16	100,25	102,85	95,67	99,01	97,69	96,88
1992	61,15	92,47	78,64	98,71	87,82	97,99	92,49	92,12
1993	53,23	92,49	79,94	94,01	95,69	96,99	86,84	85,43
1994	45,02	85,60	70,30	92,21	81,58	96,00	83,37	79,68
1995	46,07	88,55	68,12	96,18	78,08	94,99	82,66	75,80
1996	46,25	96,25	69,06	89,41	53,90	93,94	80,80	68,45
1997	46,47	91,12	68,69	90,70	33,19	93,03	80,67	63,06
1998	43,90	92,82	60,35	89,18	19,43	91,97	81,42	58,05
1999	41,25	91,68	58,03	84,80	20,19	90,95	80,47	50,88
2000	40,27	85,52	73,67	80,77	14,12	89,93	82,48	47,55
2001	40,49	92,29	76,78	63,86	7,42	89,16	84,38	39,55
2002	30,09	88,42	60,53	58,42	6,90	87,72	81,35	38,64
2003	29,49	98,02	65,20	62,87	6,52	87,03	84,87	33,16
2004	28,86	96,53	60,94	57,83	5,72	86,05	88,05	33,31
2005	28,58	101,32	56,34	65,82	5,18	85,14	90,70	31,64
2006	29,64	94,80	55,21	69,94	5,34	82,69	92,96	27,48
2007	29,44	92,14	52,07	77,78	4,51	85,10	95,17	26,54
2008	29,14	87,59	47,74	79,56	5,61	85,30	97,81	26,49
2009	29,01	89,42	66,01	62,59	6,59	2302,36	91,98	23,68
2010	32,75	82,18	69,67	62,32	5,51	3969,59	94,20	24,46
2011	30,50	79,00	76,70	54,40	5,35	490,53	94,66	23,03
2012	31,19	79,36	78,85	57,73	4,00	1909,22	89,90	23,02
2013	31,75	73,91	73,56	56,81	3,72	2127,67	90,52	22,26
2014	29,29	63,98	64,45	54,09	4,04	2019,06	77,52	21,04
2015	30,12	70,13	71,89	55,25	3,32	1834,85	81,73	21,00
2016	29,76	66,82	70,52	55,02	5,42	1699,74	83,99	20,62
2017	29,71	59,13	60,70	58,30	4,61	1690,76	81,66	20,63
2018	27,49	57,43	54,09	54,52	3,17	1603,82	75,61	20,35

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Ostali promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	skupaj [t]
1990	0,00	1,36	0,04	0,02	6,33	0,32	8,07
1991	0,00	1,24	0,04	0,02	7,26	0,19	8,76
1992	0,00	1,05	0,04	0,02	6,43	0,20	7,75
1993	0,00	0,92	0,05	0,02	5,72	0,18	6,89
1994	0,00	0,88	0,05	0,02	5,00	0,22	6,17
1995	0,00	0,91	0,06	0,02	4,71	0,21	5,91
1996	0,00	0,85	0,06	0,02	4,54	0,17	5,64
1997	0,00	0,75	0,07	0,02	4,22	0,20	5,26
1998	0,00	0,84	0,06	0,02	4,11	0,20	5,23
1999	0,00	0,78	0,05	0,02	4,15	0,20	5,20
2000	0,00	0,71	0,05	0,02	4,03	0,23	5,05
2001	0,00	0,83	0,05	0,02	3,95	0,23	5,08
2002	0,00	0,98	0,06	0,02	4,12	0,24	5,42
2003	0,00	0,92	0,06	0,02	4,34	0,28	5,62
2004	0,00	0,96	0,07	0,02	4,48	0,29	5,82
2005	0,00	1,02	0,08	0,02	4,57	0,31	6,00
2006	0,01	0,99	0,09	0,02	4,67	0,33	6,10
2007	0,01	0,92	0,11	0,02	4,76	0,34	6,15
2008	0,01	0,94	0,13	0,02	4,85	0,34	6,29
2009	0,01	0,73	0,12	0,01	4,98	0,23	6,07
2010	0,01	0,70	0,12	0,01	4,96	0,31	6,11
2011	0,01	0,67	0,13	0,01	4,93	0,34	6,09
2012	0,01	0,62	0,14	0,01	4,74	0,33	5,85
2013	0,01	0,62	0,14	0,01	4,87	0,33	5,97
2014	0,00	0,65	0,14	0,01	3,89	0,32	5,02
2015	0,01	0,59	0,13	0,01	4,27	0,31	5,33
2016	0,01	0,56	0,14	0,01	4,40	0,32	5,45
2017	0,01	0,60	0,14	0,01	4,13	0,34	5,22
2018	0,01	0,62	0,14	0,01	3,72	0,33	4,83

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	103,87	98,05	98,08	101,77	97,11	100,29	108,50	100,02
1992	76,65	78,91	54,61	95,68	101,86	100,55	95,97	89,11
1993	61,76	81,85	59,77	98,61	102,17	104,12	85,38	88,59
1994	55,42	73,64	42,73	98,66	88,43	105,15	76,45	82,49
1995	56,69	76,25	38,33	102,83	79,58	107,86	73,18	78,49
1996	59,33	84,31	40,81	95,52	71,99	111,88	69,89	77,15
1997	53,27	77,98	38,44	102,51	65,89	112,44	65,13	73,73
1998	49,82	78,30	24,67	100,01	61,98	116,02	64,76	65,57
1999	48,59	76,34	24,68	101,03	56,76	112,36	64,48	60,41
2000	44,88	68,39	32,26	66,45	45,24	108,75	62,61	142,40
2001	45,60	73,97	34,88	63,52	44,30	119,54	63,00	155,24
2002	41,09	71,17	26,24	48,39	41,69	122,47	67,21	105,71
2003	39,16	81,24	33,24	63,39	44,74	123,87	69,65	123,33
2004	38,01	79,33	30,79	52,02	35,23	124,45	72,14	140,78
2005	38,04	84,26	29,98	71,48	27,65	122,39	74,40	213,61
2006	38,04	84,26	29,98	71,48	27,65	122,39	74,40	213,61
2007	39,14	73,30	28,11	98,75	12,24	126,33	76,25	58,41
2008	39,08	72,49	25,81	109,62	7,54	136,12	77,90	61,34
2009	38,50	74,27	32,80	96,08	6,15	141,87	75,16	57,71
2010	42,43	79,65	36,16	96,47	6,44	156,38	75,77	61,20
2011	39,01	75,94	41,64	71,74	6,93	136,47	75,50	57,47
2012	40,40	74,60	43,53	90,79	7,31	146,63	72,53	58,86
2013	41,35	73,62	43,85	86,90	6,00	138,27	74,02	60,22
2014	36,90	64,15	35,71	76,94	5,05	140,17	62,16	55,37
2015	38,32	71,94	37,25	78,67	6,49	133,73	66,00	56,45
2016	38,60	68,94	37,98	78,23	4,94	145,09	67,48	56,41
2017	38,86	66,33	37,37	82,45	4,34	142,52	64,67	54,81
2018	35,71	64,17	30,82	74,31	4,91	140,38	59,87	50,62

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Industrijski procesi in raba topil [kg]	Odpadki [kg]	Kmetijstvo [kg]	skupaj [kg]
1990	0,37	0,03	0,08	18,51	0,00	2,40	21,39
1991	0,33	0,02	0,08	16,12	0,00	2,40	18,96
1992	0,37	0,02	0,08	14,86	0,00	2,40	17,74
1993	0,36	0,02	0,08	14,94	0,00	2,40	17,80
1994	0,35	0,02	0,08	14,86	0,02	2,40	17,72
1995	0,36	0,02	0,08	14,82	0,00	2,40	17,69
1996	0,33	0,02	0,08	14,34	0,00	0,32	15,09
1997	0,36	0,02	0,08	14,87	0,02	0,32	15,68
1998	0,38	0,03	0,08	14,76	0,02	0,28	15,55
1999	0,34	0,01	0,08	15,28	0,01	0,40	16,13
2000	0,35	0,02	0,08	18,65	0,01	0,37	19,49
2001	0,38	0,02	0,08	20,66	0,03	0,35	21,52
2002	0,41	0,03	0,08	0	0,05	0,29	0,86
2003	0,38	0,03	0,09	0	0,06	0,34	0,91
2004	0,39	0,04	0,09	0	0,02	0,39	0,94
2005	0,40	0,05	0,09	0	0,02	0,35	0,91
2006	0,40	0,05	0,10	0	0,02	0,32	0,89
2007	0,41	0,04	0,10	0	0,02	0,29	0,86
2008	0,41	0,05	0,10	0	0,02	0,36	0,94
2009	0,39	0,04	0,11	0	0,03	0,42	0,99
2010	0,41	0,06	0,11	0	0,07	0,67	1,32
2011	0,41	0,05	0,11	0	0,07	0,20	0,84
2012	0,39	0,05	0,11	0	0,07	0,20	0,81
2013	0,38	0,06	0,11	0	0,07	0,20	0,81
2014	0,29	0,08	0,09	0	0,05	0,21	0,71
2015	0,31	0,08	0,10	0	0,04	0,10	0,62
2016	0,33	0,08	0,10	0	0,05	0,05	0,61
2017	0,33	0,06	0,10	0	0,05	0,01	0,55
2018	0,32	0,06	0,09	0	0,04	0,05	0,56

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Belgija [indeks (1990 = 100)]	Bolgarija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Češka [indeks (1990 = 100)]	Danska [indeks (1990 = 100)]	Estonija [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Francija [indeks (1990 = 100)]	Nemčija [indeks (1990 = 100)]	Grčija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Irska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Litva [indeks (1990 = 100)]	Luksemburg [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Poljska [indeks (1990 = 100)]	Portugalska [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovaška [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	Španija [indeks (1990 = 100)]	Švedska [indeks (1990 = 100)]	Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	101,03	97,96	89,85	91,93	101,71	68,18	174,80	97,14	99,68	101,79	98,47	95,66	129,25	99,86	96,58	86,99	124,92	100,41	100	80,54	92,11	103,29	89,56	73,53	88,65	72,08	100,31	97,07	96,86
1992	89,16	96,26	83,91	113,55	105,14	46,29	121,34	85,04	101,92	104,02	94,59	102,54	97,69	99,98	91,94	96,80	85,56	97,74	100	63,06	89,18	106,43	93,82	72,75	82,97	30,09	100,56	106,84	96,97
1993	83,26	144,73	63,24	116,42	108,30	41,74	89,87	73,51	101,99	52,44	71,61	101,92	72,52	100,37	88,72	62,33	67,60	97,91	100	45,97	105,91	104,51	97,17	43,39	83,23	82,71	101,04	116,79	87,47
1994	67,87	215,22	95,63	125,59	110,82	40,54	91,66	109,85	101,06	6,07	76,67	107,29	73,34	100,24	84,38	4,34	39,11	99,71	100,03	23,07	107,83	102,53	96,59	38,16	82,86	67,82	101,63	125,43	85,07
1995	68,23	286,29	95,95	90,70	111,93	41,61	83,86	170,21	99,80	5,86	73,08	102,46	76,06	100,25	81,98	4,70	42,73	299,75	100,05	2,63	111,17	125,87	104,01	38,39	82,70	54,35	101,75	130,92	85,62
1996	68,93	230,90	93,48	81,92	114,50	39,19	86,97	188,76	106,60	5,92	73,03	99,55	71,82	100,51	93,92	4,69	45,23	168,90	100,07	5,29	112,92	142,74	110,57	40,87	70,55	54,17	102,48	132,25	86,04
1997	65,49	205,25	93,94	72,75	115,33	31,02	143,30	195,18	107,88	5,22	75,54	109,33	71,81	17,04	93,53	4,66	46,03	114,34	100,10	5,43	113,70	141,86	103,62	32,88	73,31	72,15	101,55	132,27	87,01
1998	60,49	140,06	101,04	76,45	115,82	26,20	106,52	168,74	107,64	4,69	85,75	115,00	68,29	16,80	79,28	4,47	39,56	269,34	100,12	5,71	94,14	157,35	87,31	33,90	72,72	80,44	101,67	140,39	93,52
1999	57,86	102,50	89,17	67,90	117,00	17,67	72,85	161,01	106,93	4,05	90,58	112,90	74,75	16,41	40,58	4,51	22,22	279,04	100,15	5,22	86,81	150,34	84,66	32,20	75,42	68,11	101,03	3,03	41,18
2000	50,67	52,44	97,62	28,04	118,43	17,57	41,61	162,37	108,32	3,67	99,50	119,64	79,71	16,56	44,39	4,22	16,91	132,16	100,17	3,36	88,82	170,88	89,70	34,62	91,12	50,46	64,47	2,58	43,03
2001	51,66	51,57	94,67	29,06	119,33	19,56	42,32	165,69	51,12	2,88	107,68	122,42	76,33	17,17	59,32	4,93	11,35	230,65	100,20	5,72	94,88	129,83	86,82	31,58	100,64	46,02	35,62	2,28	45,06
2002	47,42	51,64	96,24	19,20	120,92	16,60	24,06	152,91	33,88	2,20	0,17	120,32	75,47	17,45	49,36	4,58	10,01	107,37	100,22	5,85	101,44	174,21	92,34	30,04	4,00	47,96	51,62	2,12	7,01
2003	45,89	49,28	109,67	13,92	39,33	15,23	26,75	159,12	27,95	1,74	0,45	121,92	61,50	17,87	51,77	4,76	10,52	126,45	100,24	5,97	112,98	2,59	105,22	36,73	4,23	55,22	87,26	1,97	6,13
2004	44,11	49,22	113,62	11,89	14,73	16,85	23,01	175,30	73,13	1,31	0,16	126,39	49,31	18,12	40,31	5,45	14,56	128,15	100,28	3,62	96,79	2,53	103,43	25,20	4,37	35,27	21,41	2,39	5,14
2005	44,13	47,78	107,72	6,36	14,78	13,62	27,79	144,16	90,83	0,92	0,50	126,79	38,04	5,62	35,60	4,92	16,57	129,10	100,29	3,53	96,48	2,46	101,26	24,88	4,27	35,55	27,28	2,28	5,10
2006	44,85	49,67	124,14	6,12	15,74	13,67	27,31	133,11	101,40	0,47	0,53	116,73	22,68	5,57	41,32	5,16	15,04	176,79	74,36	3,56	89,65	2,35	111,83	28,78	4,14	5,80	31,85	2,14	3,70
2007	44,13	50,27	120,13	6,04	156,87	11,32	26,83	164,04	107,11	0,48	0,46	122,40	21,54	5,61	34,07	5,26	12,19	201,48	62,46	3,43	103,87	2,43	112,80	24,11	4,03	8,51	35,43	1,85	3,64
2008	44,52	47,34	117,77	5,98	29,26	10,29	25,84	170,26	52,55	1,34	0,45	118,69	17,78	5,57	31,37	4,42	12,21	143,91	87,24	3,61	119,81	2,37	117,90	23,21	4,39	8,12	22,20	1,72	3,38
2009	43,75	30,33	128,90	6,08	21,60	11,65	19,84	156,65	74,60	1,55	0,29	122,92	18,59	5,50	27,46	5,22	11,01	161,52	3894,39	4,48	117,73	2,46	103,27	22,99	4,63	3,53	60,01	1,13	2,98
2010	50,13	31,79	127,47	11,99	40,37	21,30	20,78	176,95	25,01	1,72	0,34	55,91	23,91	5,62	30,47	5,15	11,61	145,11	3529,38	5,22	119,89	1,99	103,30	24,15	6,15	3,15	39,75	1,09	2,80
2011	46,10	69,10	128,77	11,94	15,77	17,55	19,59	159,70	73,46	1,47	0,35	56,35	27,57	5,71	29,69	5,54	8,03	138,30	3792,97	5,53	106,12	1,95	117,68	24,86	3,94	3,28	25,70	0,79	2,92
2012	75,42	42,75	112,00	11,99	44,79	23,65	17,63	167,28	26,70	1,51	0,32	49,64	30,23	5,95	29,35	5,72	6,74	91,95	3155,21	6,02	107,64	2,53	113,54	24,90	3,81	2,96	22,63	0,76	2,91
2013	168,03	15,56	96,55	11,93	43,52	21,25	19,21	170,71	48,64	1,63	0,33	44,31	31,80	5,79	16,09	7,13	5,98	86,36	4078,03	6,11	102,30	2,48	91,09	25,56	3,80	2,02	25,75	0,64	3,62
2014	168,98	16,52	101,78	8,75	23,94	20,62	17,71	142,69	60,75	1,76	0,47	49,21	36,87	5,68	17,16	7,73	2,72	94,78	4187,67	6,48	94,62	2,65	87,57	22,88	3,33	3,04	20,69	0,77	3,84
2015	43,59	11,75	104,37	6,07	18,67	21,69	16,51	142,32	45,86	2,01	0,43	14,76	36,23	5,69	16,58	7,53	3,49	112,04	4383,70	7,24	94,39	2,97	88,66	24,55	2,91	2,66	23,10	0,88	2,43
2016	44,55	10,08	94,01	6,64	27,24	20,82	17,71	144,34	168,04	2,15	0,52	12,91	36,22	5,75	16,01	8,69	3,45	108,38	4712,41	7,50	95,86	3,24	85,28	25,89	2,85	3,17	16,27	1,07	3,08
2017	46,08	84,47	95,82	6,55	59,28	20,74	18,29	157,64	94,09	2,00	0,61	15,45	36,74	5,64	15,80	8,87	3,79	104,44	4771,68	7,34	95,11	3,41	90,21	29,38	2,57	3,20	18,41	1,17	3,20
2018	41,67	12,04	85,46	7,96	58,20	19,90	18,68	161,57	89,74	2,00	0,41	15,67	31,45	5,35	15,27	9,10	4,07	111,40	5053,03	6,94	96,13	4,04	82,96	25,57	2,64	3,34	16,56	1,26	2,73

Izvozi podatke tabele

Cilji

zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Komentar

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg/leto na 36 kg/leto, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2018 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 85 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Malta. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2018 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Malta.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2018 v Sloveniji zmanjšali za 24 %, iz 19 g I-Teq leta 1990 na 14 g I-Teq leta 2018, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 80 %. Največje zmanjšanje je dosegel Luksemburg, največji porast pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2018 beležila Poljska, najmanjše pa Ciper.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal: benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 8 t/leto v letu 1990 na 5 t/leto v letu 2018. Izpusti so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 40 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2018 predstavljala mala kurišča (77 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2018 v EU-28 zmanjšali za 49 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2018 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2018 zmanjšali iz 21 kg na 0,6 kg oziroma za 97 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2018 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (57 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2018 v EU-28 zmanjšali za 97 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2018 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Izvorna baza podatkov oz. vir: državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2020

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih so zaradi enotne metodologije izračuna mednarodno primerljivi.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost uporabljenih emisijskih faktorjev je ključna za večjo negotovost ocen emisij.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA)

Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve: 24.07.2020

Avtor(ji): Martina Logar, Agencija RS za okolje

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

EionetSlovenia Tweets

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[ZR13] Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine