KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Domov > Zrak > Izpusti predhodnikov ozona

[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2019 zmanjšali za 58 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 60 %, ogljikovega oksida za 67 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 52 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2019 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2019 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.

Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2019
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2021 (21. 07. 2021)

Prikaži podatke

NOx [indeks (1990 = 100)]

CO [indeks (1990 = 100)]

NMVOC [indeks (1990 = 100)]

CH4 [indeks (1990 = 100)]

predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

1991

92,63

95,18

95,12

96,22

93,95

1992

91,74

93,86

93,18

96,88

92,64

1993

98,29

99,67

94,17

92,55

97,06

1994

101,87

97,26

95,69

92,32

98,88

1995

100,54

97,50

95,78

93,46

98,33

1996

103,00

100,86

101,24

91,82

101,94

1997

103,68

92,40

97,14

92,49

99,42

1998

92,13

80,98

90,48

94,60

89,68

1999

82,80

74,82

86,16

94,78

82,69

2000

80,11

70,62

84,96

98,47

80,30

2001

80,61

74,43

85,87

98,69

81,51

2002

80,03

63,25

79,66

99,74

77,18

2003

75,30

63,84

78,97

98,46

74,79

2004

73,41

59,57

75,68

97,12

72,01

2005

74,24

62,92

74,73

97,14

72,65

2006

74,97

55,51

71,42

94,32

70,57

2007

73,04

57,55

71,40

95,08

70,00

2008

78,02

54,79

68,36

90,52

70,82

2009

66,24

49,04

62,86

86,98

62,30

2010

65,49

49,24

61,72

85,76

61,57

2011

64,34

48,15

57,81

85,44

59,48

2012

62,23

45,98

55,51

83,45

57,30

2013

58,53

45,64

54,18

81,15

55,00

2014

52,83

39,00

50,20

77,22

49,75

2015

47,65

41,63

50,66

79,62

47,91

2016

46,86

41,38

50,95

80,98

47,59

2017

46,08

39,64

50,34

79,13

46,70

2018

43,88

36,00

49,97

76,51

44,88

2019

39,84

33,21

48,23

76,00

41,87

cilj 2010

62,36

61,09
Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2019
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2021 (21. 07. 2021)

Prikaži podatke

NOx [%]

NMVOC [%]

CO [%]

CH4 [%]

2019

45,37

13,54

39,72

1,37
Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2019
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2021 (21. 07. 2021)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [%]

Raba goriv v industriji [%]

Cestni promet [%]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%]

Ubežni izpusti [%]

Industrijski procesi in raba topil [%]

Ostali promet [%]

Kmetijstvo [%]

Odpadki [%]

predhodniki ozona skupaj

5,85

8,95

25,10

21,03

1,85

15,38

9,37

11,90

0,56

NOx

12,06

11,48

44,20

9,67

0,00

0,36

13,95

8,19

0,08

NMVOC

0,49

7,51

7,24

20,07

4,21

35,68

5,65

18,50

0,66

CO

1,36

5,60

16,02

63,48

0,00

7,67

5,86

0

0,00

CH4

0,17

0,28

0,25

5,85

13,19

0

0

61,08

19,18
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2019 [v kg/prebivalca] 
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2021 (21. 07. 2021)

Prikaži podatke

izpusti na prebivalca [kg/preb]

Luksemburg

60,30

Estonija

51,48

Irska

50,95

Latvija

49,91

Finska

49,08

Češka

48,83

Grčija

47,16

Litva

46,61

Poljska

45,74

Danska

42,95

Hrvaška

41,11

Avstrija

38,51

Slovaška

37,82

Slovenija

37,46

Portugalska

36,80

Nizozemska

34,83

Nemčija

34,30

Španija

33,67

Francija

32,56

Italija

32,02

Švedska

31,80

Ciper

31,72

Bolgarija

31,46

Romunija

31,36

EU28

31,25

Madžarska

30,94

Belgija

30,63

Združeno kraljestvo

30,49

Malta

19,91

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2019 največ prispevali dušikovi oksidi (45 %), sledi ogljikov oksid (40 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 14 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 58 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (67 %). Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 60 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 52 % in metana za 24 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2019 za 35 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 22 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2019  promet (34 %), sledijo raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (21 %), industrijski procesi in raba topil (15 %), kmetijstvo (12 %).

V letu 2019 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (58 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (63 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (61 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (36 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2019 se je Slovenija z 37 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 14. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 31 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2019 zabeleženi v Luksemburgu (90 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (20 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.
 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2019

aprila za predpreteklo leto

letno

21. julij 2021

da

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Državne evidence izpustov toplogrednih plinov

Centralno odložišče poročil (CDR).

1990-2019

aprila za predpreteklo leto

letno

21. julij 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2019 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni v opisu metodologije za podatke za Slovenijo.

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska okoljska agencija

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019

 

2019

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

12. avgust 2021

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Evropska okoljska agencija

EEA Greenhouse gas data viewer,

 

2019

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

12. avgust 2021

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2019

julija za preteklo leto

letno

12. avgust 2021

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve: 13.10.2021
Avtor(ji): Martina Logar, Agencija RS za okolje

SLEDI NAM

Youtube EIONET kanal/ EIONET Slovenija

TWITTER