Nahajate se tukaj
[VD15] Količinsko obnavljanje podzemne vode
Ključno sporočilo
Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2018 nad povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.
Definicija
Kazalec prikazuje količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2).
Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 1981-2010 = 100).
Suša ima lahko hude posledice za ekosisteme in ljudi, vpliva pa tudi na številne gospodarske sektorje, kot so kmetijstvo, proizvodnja energije, industrija in javna oskrba z vodo. Pomembno je razlikovati med različnimi vrstami suše. Meteorološka suša, ki je posledica pomanjkanja padavin (in je povezana z visoko evapotranspiracijo), vpliva na kmetijsko sušo. Hidrološka suša, ki se kaže v nizkem pretoku reke, je posledica meteorološke suše, povezana pa je lahko tudi z drugimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Hidrološka suša tako vpliva na vodne vire, kakovost vode in vodne ekosisteme.
Grafi
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019
letno povprečje (v mm) [mm] | odstopanje (v mm) [mm] | odstopanje (v %) [%] | obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) [mm] | |
|---|---|---|---|---|
1971 | 229,27 | -59,73 | -20,67 | 289 |
1972 | 384,74 | 95,74 | 33,13 | 289 |
1973 | 268,57 | -20,44 | -7,07 | 289 |
1974 | 321,26 | 32,26 | 11,16 | 289 |
1975 | 309,23 | 20,23 | 7 | 289 |
1976 | 310,48 | 21,48 | 7,43 | 289 |
1977 | 307,87 | 18,87 | 6,53 | 289 |
1978 | 311,76 | 22,76 | 7,88 | 289 |
1979 | 385,20 | 96,20 | 33,29 | 289 |
1980 | 348,45 | 59,45 | 20,57 | 289 |
1981 | 265,85 | -23,15 | -8,01 | 289 |
1982 | 326,15 | 37,15 | 12,86 | 289 |
1983 | 206,95 | -82,05 | -28,39 | 289 |
1984 | 334,56 | 45,56 | 15,76 | 289 |
1985 | 327,17 | 38,17 | 13,21 | 289 |
1986 | 276,88 | -12,12 | -4,20 | 289 |
1987 | 340,07 | 51,07 | 17,67 | 289 |
1988 | 251,75 | -37,25 | -12,89 | 289 |
1989 | 269,81 | -19,19 | -6,64 | 289 |
1990 | 311,30 | 22,30 | 7,72 | 289 |
1991 | 301,62 | 12,62 | 4,37 | 289 |
1992 | 302,55 | 13,55 | 4,69 | 289 |
1993 | 256,43 | -32,57 | -11,27 | 289 |
1994 | 275,69 | -13,31 | -4,61 | 289 |
1995 | 335,00 | 46,00 | 15,92 | 289 |
1996 | 339,20 | 50,20 | 17,37 | 289 |
1997 | 252,96 | -36,04 | -12,47 | 289 |
1998 | 299,92 | 10,92 | 3,78 | 289 |
1999 | 313,62 | 24,62 | 8,52 | 289 |
2000 | 307,66 | 18,66 | 6,46 | 289 |
2001 | 272,77 | -16,23 | -5,62 | 289 |
2002 | 276,59 | -12,41 | -4,29 | 289 |
2003 | 183,78 | -105,22 | -36,41 | 289 |
2004 | 337,16 | 48,16 | 16,66 | 289 |
2005 | 282,46 | -6,55 | -2,26 | 289 |
2006 | 222,50 | -66,50 | -23,01 | 289 |
2007 | 242,83 | -46,17 | -15,98 | 289 |
2008 | 339,92 | 50,92 | 17,62 | 289 |
2009 | 320,93 | 31,93 | 11,05 | 289 |
2010 | 399,55 | 110,55 | 38,25 | 289 |
2011 | 174,29 | -114,71 | -39,69 | 289 |
2012 | 206,80 | -82,20 | -28,44 | 289 |
2013 | 333,30 | 44,30 | 15,33 | 289 |
2014 | 461,36 | 172,36 | 59,64 | 289 |
2015 | 300,76 | 11,76 | 4,07 | 289 |
2016 | 262,70 | -26,30 | -9,10 | 289 |
2017 | 266,30 | -22,70 | -7,85 | 289 |
2018 | 358,10 | 69,10 | 23,91 | 289 |
Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019
Cilji
Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. To kaže na možnost krize pri oskrbi s pitno vodo v prihodnosti.
Zakonodajno podlago za pripravo kazalca predstavlja EU Adaptation Strategy Package, katerega cilj je tudi izboljšanje podatkovnih podlag za bolje odločanje v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam. Slednje vključuje:
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.
Komentar
Najmanjše obnovljene količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije in na Primorskem (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981‑2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.
Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2018 nad povprečjem obdobja 1981‑2010 (Slika VD15-2). Povprečno odstopanje za območje celotne Slovenije je 24 %. Največja pozitivna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so bila v vodnem telesu Murske kotline, kjer dosežejo tudi 60 % odstopanje. Večje pozitivno odstopanje se pojavlja tudi v vodnem telesu Obala in Kras z Brkini. Drugod po Sloveniji se odstopanje giblje med 10 in 25 %. Nekoliko manjše negativno odstopanje pa se pojavlja na zahodu Slovenije (do -10 %) in na skrajnem severovzhodu (do -20 %).
Metodologija
Cilji povzeti po:
Slovenska zakonodaja:
- Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30);
- Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08),
- Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09),
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)
EU zakonodajne podlage:
- 7th Environment Action Programme
- A Blueprint to Safeguard Europe's Water Resources
- Addressing the challenge of water scarcity and droughts in the European Union
- Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council establishing a framework for Community action in the field of water policy
- EU Adaptation Strategy Package
- Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES)
Znanstvene podlage:
- IPCC, 2013. Climate Change: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Stocker, T. F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P. M. Midgley (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, 1535 pp.
- IPCC, 2014: Europe. Kovats, R.S., R. Valentini, L.M. Bouwer, E. Georgopoulou, D. Jacob, E. Martin, M. Rounsevell, and J.-F. Soussana, 2014: Europe. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken, M.D. Mastrandrea, K.J. Mach, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1267-1326.
Izvorna baza in skrbnik podatkov: Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje. Skrbnik: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja
Datum zajema podatkov za kazalec: Kazalec je bil osvežen s podatki za hidrološko leto 2018, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v avgustu 2019.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.
Metodologija obdelave podatkov: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 I n/81-10 za hidrološko leto n izrazimo kot I n/81-10 = X n *100 / X 81-10
