Kazalec prikazuje površine krčitev gozdov, od tega površine izkrčene v skladu s soglasjem pristojnih inštitucij in površine izkrčene z nezakonitimi posegi. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2020.

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je krčitev gozda opredeljena kot odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Glede na površino gozda, krčitve predstavljajo zanemarljiv delež. Povprečje za obdobje 1999–2020 je 324 ha, povprečje za obdobje 2010–2020 pa 406 ha, kar kaže na naraščajoč trend. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 1000 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. Po letu 2010 pa je bilo posegov v gozdove vsako leto vsaj okoli 2300.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). Po letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so tako v letu 2015 obsegale kar 73 % v letu 2020 pa 70 % vseh izkrčenih površin. Razlog za to je predvsem sprememba Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev gozda v kmetijske namene tudi na zemljiščih, kjer je namenska raba gozd, če površina ni večja od 0,5 ha in gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Spremenjena pa je bila tudi Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki je med namenske rabe, za katere se pridobi plačilna pravica, z letom 2008 uvrstila tudi namensko rabo "1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem". Obseg izvedenih krčitev je v nekaterih krajinah precej visok, njihov pomen, oz. negativen vpliv pa velik, še posebej upoštevaje dejstvo, da so se krčitve za urbanizacijo in infrastrukturo izvršile v glavnem v gozdovih v neposredni bližini večjih mest. Predvsem pri izgradnji infrastrukture (avtoceste, elektrovodi) je bilo izkrčenih nekaj izjemnih gozdov.

Večina krčitev je izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij v letu 2020 je evidentirani posek brez odobritve znašal le 0,6 % od skupne količine poseka.