Cilji povzeti po:

- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1).

- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16.

- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4).

Podatki za Slovenijo:

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec:

Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:

- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16,

- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,

- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009.

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode.

Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009, ). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).

Podatki o dejanski rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo na podlagi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10 in 110/10)

Podatki o izpustih celotnega dušika iz KČN se zbirajo na podlagi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).

Metodologija obdelave podatkov:

Izračunana je bila povprečna vrednost za:

- merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu

- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu

- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring se za izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost. V primeru, da je bila vsebnost nitrata pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo.

Struktura dejanske rabe kmetijskih zemljišč ter delež kmetijskih zemljišč po vodnih telesih je v GIS okolju izračunan s pomočjo podatkov MKGP o rabi tal (2020) ter površin 21 vodnih teles v Sloveniji (ARSO, 2020).

Pri podatkih o izpustih celotnega dušika iz KČN so upoštevani vsi podatki, ki so jih poročale posamezne čistilne naprave. Vključno s podatki ČN, ki so manjše od 2000 PE, če so bili podatki poročani (nekatere ČN pod 2000 PM, poročajo te podatke kljub temu, da niso zakonsko zavezane).

Podatkovni viri

Relevantnost kazalca: 2Opredelitev kazalca

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Evropska agencija za okolje zbira podatke na podlagi naslednjih direktiv: Water Framework Directive, the Nitrates Directive, the Urban Waste Water Treatment Directive

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/nutrients-in-freshwater/nutrients-in-freshwater-assessment-published-9

Podatkovni viri