KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.


Kazalec prikazuje površino in delež gozdov v skupni površini Slovenije. Podatki so prikazani za obdobje 1875–2020.

V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je gozd opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha. V gozd spadajo tudi zemljišča v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 m ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 % ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha.

V letu 2007 so bila v Zakonu o gozdovih opredeljena tudi druga gozdna zemljišča. To so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 ha, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene (npr. rušje). Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu. Te površine so se od leta 2008 ob obnovah gozdnogospodarskih načrtov postopoma izločala iz gozdne površine in uvrščale v navedeno kategorijo. Danes (2020) predstavlja ta kategorija 17.768 ha.

FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) gozd opredeljuje kot območje, pokrito z drevesnimi krošnjami (ali z določeno lesno zalogo) z več kot 10 % površine na površini večji kot 0,5 ha. Drevesa morajo biti sposobna doseči višino 5 metrov na obravnavanem rastišču. Sem pod istimi pogoji štejemo tudi plantaže gozdnega drevja in površine, ki so trenutno brez gozda (zaradi poseka ali naravnih ujm). Vključene so gozdne drevesnice, semenski sestoji, gozdne ceste, protipožarne poseke itd.


Grafi

Slika GZ04-1: Delež gozda na območju današnje Slovenije, 1875-2020
Viri: 

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2020)

Prikaži podatke

druga gozdna zemljišča [%]

gozd [%]

1875

35,99

1953

42,03

1956

43,68

1961

46,53

1970

46,93

1980

51,28

-

1990

52,84

1991

53,12

1992

53,40

1993

53,69

1994

53,97

1995

54,16

1996

54,20

1997

54,74

1998

54,80

1999

55,03

2000

55,95

2001

56,37

2002

56,71

2003

57,11

2004

57,41

2005

57,67

2006

57,90

2007

58,37

2008

58,50

2009

58,50

2010

58,50

2011

0,32

58,40

2012

0,32

58,40

2013

0,45

58,40

2014

0,53

58,30

2015

0,56

58,30

2016

0,61

58,30

2017

0,71

58,20

2018

0,81

58,10

2019

0,89

58

2020

0,88

58

Slika GZ04-2: Površina gozda na območju današnje Slovenije, 1990-2020
Viri: 

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2020)

Prikaži podatke

površina gozda [hektar]

1875

729716,76

1953

852147

1956

885501

1961

943209

1970

951484

1980

1039626

-

1990

1071151

1991

1076913,50

1992

1082676

1993

1088438,50

1994

1094201

1995

1097929

1996

1098844

1997

1109710

1998

1111006

1999

1115661

2000

1134227

2001

1142869

2002

1149633

2003

1157824

2004

1163812

2005

1169196

2006

1173847

2007

1183252

2008

1185145

2009

1186104

2010

1185169

2011

1184369

2012

1184526

2013

1183433

2014

1181943

2015

1182016

2016

1182278

2017

1180281

2018

1177244

2019

1176754

2020

1176069

Slika GZ04-3: Delež gozda v nekaterih evropskih državah, 2020
Viri: 

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE (7. 05. 2021)

Prikaži podatke

delež skupaj [%]

delež ostalih gozdnih površin [%]

delež gozda [%]

skupaj površina [1000 ha]

površina ostalih gozdnih površin [1000 ha]

gozdna površina [1000 ha]

Malta

1,10

0

1,10

0

0

0

Nizozemska

11

0

11

370

0

370

Irska

12,40

1

11,40

848

66

782

Velika Britanija

13,30

0,10

13,20

3210

20

3190

Danska

15,90

0,90

15

665

37

628

Belgija

23,80

1,10

22,70

722

33

689

Madžarska

24,90

2,20

22,70

2253

200

2053

Turčija

29,80

0,90

28,90

22933

713

22220

Romunija

30,20

0,10

30,10

6945

16

6929

Poljska

31

0

31

9483

0

9483

Nemčija

32,70

0

32,70

11419

0

11419

Francija

33

1,50

31,50

18096

843

17253

Švica

34

1,90

32,10

1344

75

1269

Češka

34,70

0

34,70

2677

0

2677

Bolgarija

36,10

0,20

35,90

3917

24

3893

Litva

36,10

1

35,10

2263

62

2201

Luksemburg

37,66

1,10

36,50

92

3

89

Italija

38,80

6,30

32,50

11432

1866

9566

Slovaška

40,50

0,40

40,10

1946

20

1926

Ciper

41,80

23,10

18,70

386

213

173

Hrvaška

45,70

11

34,70

2557

618

1939

Norveška

47,10

7,10

40

14325

2145

12180

Avstrija

48,80

1,60

47,20

4029

130

3899

Grčija

50,70

20,40

30,30

6539

2636

3903

Portugalska

53

16,80

36,20

4855

1543

3312

Španija

56

18,80

37,20

27954

9382

18572

Latvija

56,60

1,70

54,90

3519

108

3411

Estonija

58,30

2,20

56,10

2532

94

2438

Slovenija*

62,90

1,40

61,50

1271

27

1238

Švedska

74,50

5,80

68,70

30344

2364

27980

Finska

76,20

2,50

73,70

23155

746

22409

EU-28

38,19

5

38,30

183474

21052

162422


Cilji

  • Ohranjati primeren delež gozdov v pokrajini. Kjer v pokrajini primanjkuje gozdov in manjših gozdnih prvin, je v primerih, ko je to z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika upravičeno treba povečati njihovo površino, vključno s posameznim gozdnim drevjem;
  • preprečiti drobljenje velikih sklenjenih gozdnih območij ter poskrbeti za primerno gostoto prehodov za prostoživeče živali med njimi.
  • za ohranjanje mnogonamenskosti se z gozdom upravlja na trajnosten in uravnotežen način. Vzdrževati je potrebno trajno prisotnost in optimalno površino gozda (vzdrževanje vseh funkcij gozda: proizvodne, ekološke in socialne);
  • posebno pozornost nameniti gozdovom z varovalno in zaščitno funkcijo - gorski in hribovski gozdovi so še posebej pomembni za ohranjanje tal, vodnega režima in zaščito pred nevarnostmi;
  • zaraščajoče se površine prepustiti naravnemu razvoju v smeri gozda na vseh ekološko labilnih oziroma ranljivih tleh;
  • ohranjati površino tistim delom gozda, ki vsebujejo 11 evropsko pomembnih gozdnih habitatnih tipov;
  • z zagotavljanjem površine gozdov in doseganjem optimalne lesne zaloge z okoljskega, gospodarskega, socialnega vidika z zadostno akumulacijo letnega prirastka zagotoviti ponor CO2 v gozdovih.

Gozdovi predstavljajo velik delež v skupni površini Slovenije in so tako bistveni gradnik slovenske krajine. Obseg in spremembe na gozdnih površinah in drugih gozdnatih zemljiščih so osnovni, hkrati pa tudi ključni kazalnik za oceno trajnosti gospodarjenja z gozdovi.

Površina gozdov je eden izmed osnovnih in lažje merljivih kazalcev o gozdu, zato imamo zelo izčrpen niz podatkov, ki sega vse do leta 1875, ko je bilo na območju današnje Slovenije le 36 % gozda. Od takrat se površina gozdov v Sloveniji nenehno povečuje, po letu 2010 pa se je naraščanje umirilo. Trend spreminjanja površine  ni enak v vsej Sloveniji. Površina gozdov se povečuje tam, kjer je gozdov z vidika pokrajinske raznolikosti in pokrajinskega videza že zdaj veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in še posebej v primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor, ki postopno, kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov, marsikje vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07).

Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije je znašala površina gozda v letu 2020 1.176.069 ha. Tako danes gozd pokriva 58,0 % ozemlja Slovenije. Največ gozda smo imeli leta 2009 in sicer 1.186.104 ha, leta 2020 pa je njegova površina 10.035 ha manjša. Površina gozda se je torej v preteklem obdobju nekoliko zmanjšala, na račun izločitve ruševja iz gozdnih površin pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov, kar je vidno iz slike GZ04-1 kjer skupna površina gozda in drugih gozdnih zemljišč ostaja enaka in je razlika v površini gozda posledica drugačnega interpretiranja gozda in ostalega gozdnega prostora. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po študiji State of Europe’s Forests 2020 znaša površina gozda v Sloveniji 1.271.000 ha (v letu 2020), kar predstavlja 62,9 % celotnega ozemlja države (2020). V to oceno so poleg gozdnih površin vključene tudi ostale površine, porasle z gozdom. Samo gozdnih površin je po ocenah 1.238.000 ha, kar predstavlja 61,5 % ozemlja Slovenije. V primerjavi s celotno Evropo je delež gozda precej večji, seveda pa je njen delež v absolutnem precej manjši. Skupna površina gozdov v Evropi (EU-28) je znašala v letu 2020 162.422.000 ha, povprečni delež gozda pa je 34,1 %. Slovenija je po deležu gozda na tretjem mestu, večji delež gozda v skupni površini imata le Finska (73,7 %) in Švedska (68,7 %). Največjo površino gozda ima Švedska, kjer gozd zavzema 27.980.000 ha.

V obdobju 1990–2020 se je delež gozda v Sloveniji povečal za 5,2 indeksne točke.

Podobna gibanja v evropskem merilu zasledimo že v preteklih desetletjih. Velik delež pogozdovanj je bil izveden takoj po drugi svetovni vojni, ta trend pa se je v zadnjih desetletjih umiril. V Sloveniji kmetijske površine ni dovoljeno pogozdovati, tudi v Evropi pa je vse manj površin, ki so primerne za pogozdovanje, hkrati pa se povečujejo stroški teh del. Še počasneje se povečuje delež gospodarskih gozdov. Razlog za to je vse večji delež zavarovanih območij.

Ker se delež gozdov v Sloveniji bistveno ne spreminja in se tudi razmerje površine gozda drugih gozdnih zemljišč stabilizira/umirja se trend kazalca označi za pozitivno. S poudarkom, da je gozd potrebno varovati na območjih, kjer je pritisk fragmentacije gozda (zmanjšanje površinskega in funkcionalnega deleža gozda) zaradi vpliva kmetijstva, gospodarske infrastrukture, poselitve in drugih dejavnosti.


Cilji povzeti poResoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), Nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99 in 41/04 – ZVO-1).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatek je posodobljen vsako leto ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Podlaga za to delo so najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki in terenski ogledi gozdov, ki se izvajajo ob opisih sestojev. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Način ugotavljanja površine gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20). Površina gozdov po 2. členu Zakona o gozdovih se izvirno ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu. V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %, pri čemer se površine, ki so večje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha. Meja gozda se vriše na temeljno topografsko karto (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo k načrtu. Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno. Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem prostorskih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež gozda na območju današnje Slovenije

%

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1875-2020

1. april, za preteklo leto

letno

31 december 2020

Da

Površina gozda na območju današnje Slovenije

ha

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1990-2020

1. april, za preteklo leto

letno

31. december 2020

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Zbiranje podatkov in pripravo poročila State of Europe’s Forests(2020) je koordinirala Enota za zvezo FOREST EUROPE Bratislava s podporo številnih partnerjev, avtorjev in drugih sodelujočih. Predstavljene podatke so posamezne države posredovale prek skupnih vprašalnikov FOREST EUROPE / UNECE / FAO ali so bili pridobljeni s postopkom daljinskega zaznavanja, ki so jih posredovali mednarodni ponudniki podatkov, in sicer Evropski program za gozdne genske vire (EUFORGEN), Statistični urad Evropske unije (EUROSTAT), Mednarodni operativni program za ocenjevanje in so bili pridobljeni ter s postopkom daljinskega zaznavanja,spremljanje učinkov onesnaževanja zraka na gozdove (ICP-Forests), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, vseevropski skupni sistem za spremljanje ptic (PECBMS) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Podatki o površini gozda se zbirajo na vsakih 5 – 10 let, vse od leta 1946.

Podatki o stanju in razvoju gozdov uporabljeni za mednarodno poročanje za Slovenijo so pridobljeni na podlagi velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). MGGE je bil na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) preko celotne Slovenije izveden v letih 2000, 2007, 2012 in 2018, 2020. Podatki o gozdu so izmerjeni ali ocenjeni znotraj istega leta.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen podatek o deležu gozda je prikazan v odstotkih in prikazuje podatke za posamezne države EU-28 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), Veliko Britanijo ter za Norveško, Švico in Turčijo.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Delež gozda v nekaterih evropskih državah

%

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE

2020

V letu, ko je poročilo izdano, odvisno od države poročevalke.

(Za Slovenijo je v poročilu 2020 podatek iz 2018).

5 let

7.5.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16).
  2. FOREST EUROPE 2020. Implementation of the FOREST EUROPE Commitments.  National and pan-European Actions 2016-2020. Liaison Unit Bratislava, Zvolen, 2020. URL:https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/Implementation-of-the-FOREST-EUROPE-Commitments.pdf
  3. State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE.
  4. Pan-European-Questionnaire, poročilo za Slovenijo, osnutek, 2019. https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2017/08/QL_questions-respons...
  5. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
  6. FOREST EUROPE 2020. Implementation of the FOREST EUROPE Commitments.  National and pan-European Actions 2016-2020. Liaison Unit Bratislava, Zvolen, 2020. URL: https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/Implementation-of-the-FOREST-EUROPE-Commitments.pdf
  7. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20).


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER