KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.


V kazalcu so prikazani podatki o požarih v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2005-2020 in sicer so prikazani število požarov v naravnem okolju in na prostem in požarna površina. Podatki za EU prikazujejo površino požarov med leti 1992 in 2020.

Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.

Gozdni požari so pomembni z vidika ekosistemov, saj pripomorejo k nadzoru škode zaradi žuželk in bolezni, obnovi gozda in podobno. Kljub temu pa imajo pogosti in obsežni požari negativne posledice na kakovost zraka in vode, biotsko raznovrstnost, prst in izgled pokrajine. Zaradi velike količine toplogrednih plinov in delcev, ki se sproščajo ob požaru, pospešujejo podnebne spremembe. Nenazadnje pa požari povzročajo škodo na stavbah in predstavljajo nevarnost za ljudi.


Grafi

Slika PP16-1: Število požarov v Sloveniji naravi po vrsti površin, 2005- 2021
Viri: 

Uprava za zaščito in reševanje, MORS, 2022

Opomba: 

Izločeni so podatki o požarih na odlagališčih in smetiščih.

Prikaži podatke

Požari na gozdnih in grmovnih povšinah[število]

požari na obdelanih površinah[število]

požari na travniških površinah[število]

drugi požari v naravi oziroma na prostem[število]

Požari v naravi- skupaj[število]

2005

244

41

783

422

1490

2006

297

62

577

543

1479

2007

443

109

814

466

1832

2008

172

57

600

492

1321

2009

281

59

907

379

1626

2010

134

32

417

403

986

2011

331

68

915

626

1940

2012

462

112

1349

837

2760

2013

268

63

453

598

1382

2014

154

26

266

442

888

2015

301

55

562

606

1524

2016

321

50

437

608

1416

2017

594

88

813

903

2398

2018

180

45

237

566

1028

2019

218

57

502

800

1577

2020

202

34

306

1088

1630

2021

104

36

401

893

1434

Slika PP16-2: Površina požarov v naravi, 2005- 2021
Viri: 

Uprava za zaščito in reševanje, MORS, 2022

Prikaži podatke

požari na gozdnih in grmovnih površinah [ha]

požari na obdelanih površinah [ha]

požari na travniških površinah [ha]

drugi požari v naravi oziroma na prostem [ha]

Požari v naravi oziroma na prostem po posameznih vrstah- skupaj [ha]

2005

189,69

1,46

531,49

13,72

736,36

2006

1441,81

11,39

427,25

88,18

1968,63

2007

278,12

11,79

290,87

116,02

696,80

2008

579,94

13,35

364,45

79,12

1036,86

2009

292,56

13,70

597,98

91,31

995,55

2010

117,73

3,76

180,67

105,79

407,95

2011

293,10

32,83

579,15

255,13

1160,21

2012

358,90

11,11

694,01

265,37

1329,39

2013

100,12

9,49

107,47

217,65

434,73

2014

76,17

2,74

62,39

196,34

337,64

2015

187,39

60,61

182,13

266,95

697,08

2016

635,20

13,51

125,72

174,46

948,89

2017

449

37,12

385,78

811,95

1683,85

2018

74,44

16,42

100,10

403,21

594,17

2019

322,41

9,60

193,95

501,25

1027,21

2020

130,49

17,73

74,92

652,80

875,94

2021

115,13

35,99

102,38

609,34

862,84

Slika PP16-3: Karta požarne ogroženosti gozdov V Sloveniji
Slika PP16-4: Število požarov v evropskih državah, 2020
Viri: 

EFFIS, 2022

Prikaži podatke

število[nr]

površina[ha]

Češka

108

1305

Luksemburg

120

118

Irska

142

23994

Poljska

157

64

Slovenija

221

477

Malta

233

60

Avstrija

499

5258

Portugalska

581

309

Ciper

581

309

Hrvaška

627

5152

Islandija

724

1072

Španija

1239

2895

Madžarska

1260

719

Romunija

1260

719

Bolgarija

1360

368

Belgija

1360

368

Grčija

2081

484

EU-28

4865

55656

Danska

5305

821

Nizozemska

5305

821

Francija

6627

8417

Italija

7372

17077

Nemčija

9619

67170

Latvija

9619

67170

Slovaška

9619

67170

Švedska

9619

67170

Estonija

9619

67170

Finska

9619

67170

Litva

9619

67170

Velika Britanija

9619

67170

Finska

9619

67170

Švedska

9619

67170

Nemčija

9619

67170

Latvija

9619

67170


Cilji

  • načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
  • odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
  • varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;
  • preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;
  • vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo (Zakon o varstvu pred požari ).
  • dopolniti, posodobiti in prilagoditi sistem za opozarjanje pred požarno nevarnostjo (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016- 2022)
  • obvarovati, obnoviti in povečati površino gozdov, za boj s podnebnimi spremembami

Strategija EU za gozdove

  • Zmanjšati TGP za 55% do leta 2030 glede na leto 1990 in s tem upočasniti podnebne spremembe (Zeleni dogovor EU)
  • Raziskati in preprečiti vplive podnebnih sprememb na zdravje, posledica katerih so tudi požari (Strategija EU za prilagajanje na podnebne spremembe)

Največ požarov je v jugozahodnem, submediteranskem delu države, kamor spadajo občine Ankaran, Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba. Na tem, pretežno submediteranskem podnebno-vegetacijskem območju, poleg toplega podnebja in neenakomerne razporeditve padavin verjetnost za požare povečujejo še karbonatna kamninska podlaga, ki ne zadržuje vode, in pogosti močni vetrovi, zlasti burja. Naravnim danostim se pridružuje še tisočletni vpliv človeka, katerega delovanje se kaže predvsem v spremenjeni vegetacijski sestavi gozdov, zlasti prisotnost antropogenih nasadov črnega in rdečega bora. Kras je bil pred 150 leti kamnita pokrajina, ki se je ozelenila z veliko dela, potrpežljivosti in prizadevanj. Gospodarske izgube lesne mase pri gozdnih požarih običajno niso velike, velike pa so posredne škode za ekosisteme, zato je nevarnost požarov na tem območju treba jemati zelo resno.

Zgodnja pomlad in poletje sta obdobji, ko je običajno največ požarov v naravnem okolju in na prostem. Obseg povprečnega požara v jugozahodnem delu države je običajno večji (od dva- do šestkrat) od povprečnega požara v notranjosti države. Med letoma 1998 in 2004 je bil povprečni obseg požara v jugozahodnem delu države od 0,7 do 2,9 ha, v notranjosti države pa od 0,13 do 0,75 ha. V jugozahodnem delu države je v tem obdobju nastalo od 24 do 50 % vseh požarov, z deležem od 38 do 82 % vseh opožarjenih površin. Obsežnejše in težko dostopne požare je treba gasiti tudi iz zraka. Takšnih požarov je bilo največ leta 2003, kar 23.

Doslej največji požar v naravnem okolju (požarna površina vsaj 1800 ha) je nastal marca 1992 na Kobariškem stolu nad Breginjem v občini Kobarid. Velika večina drugih velikih požarov po letu 1991 pa je nastala v jugozahodnem delu države, predvsem na Krasu.

Požari v naravnem okolju in na prostem lahko povzročijo verižne nesreče, kakor so eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev, nastanek ekološke nesreče, razširitev požara v naselja, na infrastrukturne, stanovanjske, gospodarske objekte in objekte kulturne dediščine ter prometne nesreče (zaradi širjenja dima, izvajanja intervencije in podobno).

Največji požari v naravnem okolju in na prostem v obdobju 2016–2020 so: požar 7. avgusta 2016 med Podgorjami in Hrastovljami v občini Koper (požarna površina 460 ha), požar 28. marca 2017 pri Baču v občini Ilirska Bistrica (požarna površina 137 ha), požar 6. avgusta 2017 v občini Komen (požarna površina 116 ha), požar 3. avgusta 2017 med Divačo in Rodikom v občini Divača (požarna površina 95 ha) in požar 21. avgusta 2019 na Cerju v občini Miren – Kostanjevica (požarna površina 85 ha).

V Evropi se največ požarov pojavlja na območju Mediterana- v Franciji, Grčiji, Španiji Italiji, Španiji in na Portugalskem. Med leti se pojavljajo velika nihanja v številu in obsegu požarov, ki so posledica vremenskih razmer. Leta 2019 je bilo na območju Evropske unije največ opožarjenih površin v Romuniji, sledijo pa ji Španija, Francija, Italija in Portugalska. Slovenija je bila leta 2019 po površini požarov pod povprečjem EU.

Zaradi podnebnih sprememb lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo pogostost požarov v Evropi povečala. Spremembe bodo še bolj očitne v državah, kjer se že sedaj pojavlja največ požarov: na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji, Grčiji in Bolgariji. Tam namreč pričakujemo, da bodo podnebne spremembe bolj izrazite: višje temperature in daljša sušna obdobja z manj padavinami, kar prispeva k pogostosti požarov.


Cilji povzeti po: Zakon o varstvu pred požari, Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016- 2022, Strategija EU za gozdove, Zeleni dogovor EU, strategija EU za prilagajanje na podnebne spremembe

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:  Podatki so pridobljeni in obdelani na podlagi vpisa enot, sodelujočih na intervenciji in/ali potrjeni s strani vodje intervencije.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka (kdaj v letu)

Frekvenca osveževanja podatkov ((letni?)

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število požarov v naravi ali na prostem

število

https://spin3.sos112.si/javno/porocilo/pozarinarava

2005- 2021

 

 

25.3.2022

da

Površina požarov v naravi ali na prostem v

ha

2005- 2021

 

 

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so del podatkovne baze EFFIS (European Forest Fire Information System) in se zbirajo s poročanjem posameznih držav članic.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

 

Podatkovni viri        

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka (kdaj v letu)

Frekvenca osveževanja podatkov (letno, večletno?)

Datum zajema podatkov

Površina požarov v EU,

ha

EFFIS

2019

 

letno

30.3. 2022