KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2020 znašal 37,5 %. Glede na leto prej se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, kot tudi nižje bruto rabe električne energije v primerjavi z letom prej. Proizvodnja električne energije iz hidroenergije je leta 2020 predstavljala 88 %, pri čemer se njen delež počasi zmanjšuje. Če upoštevamo normalizacijo HE je delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije leta 2020 znašal 35,1 %, kar je 1,6 odstotnih točk več od indikativne ciljne vrednosti za leto 2020 določene v Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu (NEPN)


Kazalec prikazuje količino proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka. Vrednost kazalca je letna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov: vetrne, solarne in vodne energije, lesa in lesne biomase in iz ostalih OVE (bioplina: odlagališčnega plina, plina čistilnih naprav, ostalih bioplinov in tekočih biogoriv). Pri proizvodnji električne energije je prikazana dejanska letna proizvodnja in normalizirana, ki se uporablja pri izračunu deleža električne energije iz OVE skladno z direktivo OVE. Za izračun deleža OVE je v imenovalcu bruto raba električne energije.


Grafi

Slika EN19-1: Gibanje indeksa bruto rabe električne energije, proizvodnje električne energije iz OVE in deleža električne energije iz OVE
Viri: 

SURS, 2022.

Prikaži podatke

Proiz. el.energije iz OVE [GWh]

Bruto raba el. energije [GWh]

Delež el. energije iz OVE [%]

Proiz. el.energ. iz OVE [Indeks (2000 = 100)]

Bruto raba el. energije [Indeks (2000 = 100)]

Delež el. energije iz OVE [Indeks (2000 = 100)]

2000

3904,73

12303

31,74

100

100

100

2001

3864,92

12695

30,44

98,98

103,19

95,92

2002

3414,44

13465

25,36

87,44

109,44

79,90

2003

3079,57

13986

22,02

78,87

113,68

69,38

2004

4217,91

14516,00

29,06

108,02

117,99

91,55

2005

3574,72

14792

24,17

91,55

120,23

76,14

2006

3701,32

15159

24,42

94,79

123,21

76,93

2007

3377,32

15272

22,11

86,49

124,13

69,68

2008

4306,91

14800

29,10

110,30

120,30

91,69

2009

4905,18

13344

36,76

125,62

108,46

115,82

2010

4741,19

14135,28

33,54

121,42

114,89

105,68

2011

3876,67

14542,94

26,66

99,28

118,21

83,99

2012

4322,88

14510,30

29,79

110,71

117,94

93,87

2013

5397,62

14519,03

37,18

138,23

118,01

117,13

2014

6877,56

14419,54

47,70

176,13

117,20

150,28

2015

4628,59

14768,93

31,34

118,54

120,04

98,75

2016

5327,87

15045,14

35,41

136,45

122,29

111,58

2017

4709,73

15537,99

30,31

120,62

126,29

95,50

2018

5408,83

15636,10

34,59

138,52

127,09

108,99

2019

5230,71

15577,87

33,58

133,96

126,62

105,80

2020

5860,64

14896,91

39,34

150,09

121,08

123,96

2021

5721,87

15321,95

37,34

146,54

124,54

117,66

Slika EN19-2: Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije, z in brez upoštevanja normalizirane proizvodnje iz HE ter ciljne vrednosti deleža določene v NEPN
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Ministrstvo za infrastrukturo, 2022.

Prikaži podatke

Delež proizvodnje električne energije iz OVE (normalizirana HE) [%]

Delež proizvodnje elektrike iz OVE (dejanska HE) [%]

Ciljne vrednosti deleža določene v NEPN [%]

2005

24,17

28,65

2006

24,42

28,23

2007

22,11

27,68

2008

29,10

29,96

2009

36,76

33,76

2010

32,23

32,20

2011

25,67

31,04

2012

28,50

31,63

2013

35,19

33,08

2014

45,85

33,94

2015

29,49

32,73

2016

33,62

32,06

2017

28,63

32,42

2018

33,46

32,30

2019

32,35

32,63

2020

37,47

35,09

33,50

2021

35,56

34,30

2022

35

2023

35,70

2024

36,40

2025

37,20

2026

38,20

2027

39,20

2028

40,50

2029

41,40

2030

43,30

Slika EN19-3: Proizvodnja električne energije iz OVE v obdobju 2005−2021 (po virih; dejanska proizvodnja HE)
Viri: 

SURS, 2022.

Prikaži podatke

Proiz. el.energije iz OVE [GWh]

Tekoča biogoriva [GWh]

Vetrna energija [GWh]

Sončna energija [GWh]

Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini [GWh]

Deponijski plin [GWh]

Les in druga trdna biomasa [GWh]

Hidroelektrarne nad 10 MW brez ČHE [GWh]

Hidroelektrarne do 10 MW [GWh]

2005

3574,72

0

0,04

2,23

29,94

81,56

3077,75

383,21

2006

3701,32

0

0,14

7,23

27,49

75,53

3165,60

425,32

2007

3377,32

0

0,43

19,18

28,98

62,75

2856,25

409,72

2008

4306,91

0

0,74

24,34

31,56

232,41

3560,96

456,91

2009

4905,18

0

3,97

38,16

30,68

119,62

4334,58

378,17

2010

4556,19

0

12,86

67,83

29,52

119,53

3937,35

389,10

2011

3732,67

0

65,70

98,63

27,99

125,14

3122,85

292,36

2012

4134,88

0

162,81

125,42

27,69

114,18

3408,01

296,78

2013

5108,61

0,99

4

215

114,29

26,66

118,68

4250

379

2014

6611,43

3,87

4

257

107,97

21,78

124,81

5596

496

2015

4355,68

4,09

6

274

115,43

16,88

131,28

3481

327

2016

5057,92

3,05

6

267

130,00

12,14

136,73

4071

432

2017

4447,85

4,98

5,72

283,87

123,27

6,84

154,83

3504,10

364,25

2018

5232,47

6,29

6,02

254,96

112,98

5,87

142,03

4291,77

412,55

2019

5038,94

5,22

6,15

303,04

88,24

6,12

150,77

4077,79

401,61

2020

5582,06

5,85

6,25

368,20

107,83

5,18

154,69

4517,76

416,30

2021

5448,52

5,62

5,59

453,11

98,04

4,60

169,05

4279,83

432,68

Slika EN19-4: Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije ob upoštevanju normalizirane proizvodnje iz HE za države EU-27 v letu 2005 in 2020
Viri: 

EUROSTAT, 2022.

Prikaži podatke

Delež proizvodnje el. energije iz OVE v letu 2020 [%]

Delež proizvodnje el. energije iz OVE v letu 2005 [%]

EU-27

37,48

16,40

-

0

0

Avstrija

78,20

62,90

Švedska

74,50

50,90

Danska

65,32

24,65

Portugalska

58,03

27,70

Hrvaška

53,82

35,18

Latvija

53,36

43,02

Nemčija

44,70

10,58

Romunija

43,37

28,78

Španija

42,94

19,17

Finska

39,56

26,92

Irska

39,06

7,20

Italija

38,08

16,29

Grčija

35,86

8,21

SLOVENIJA

35,10

28,65

Estonija

28,29

1,13

Nizozemska

26,41

6,30

Belgija

25,12

2,39

Francija

24,82

13,74

Bolgarija

23,59

8,67

Slovaška

23,07

15,74

Litva

20,17

3,83

Poljska

16,24

2,51

Češka republika

14,81

3,78

Luksemburg

13,89

3,18

Ciper

12,04

0,02

Madžarska

11,90

4,42

Malta

9,49

0


Cilji

V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) so določene vrednosti za delež električne energije iz OVE z upoštevanjem normalizirane proizvodnje iz HE v bruto rabi električne energije za obdobje 2020⎼2030:

2020     33,5 %
2021     34,3 %
2022     35,0 %
2023     35,7 %
2024     36,4 %
2025     37,2 %
2026     38,2 %
2027     39,2 %
2028     40,5 %
2029     41,4 %
2030     43,3 %


Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati.

Za okolju prijaznejšo proizvodnjo električne energije je potrebno povečati proizvodnjo iz OVE, in sicer hitreje kot raste raba električne energije v Sloveniji. Zato se v okviru kazalca spremlja delež električne energije iz OVE. Analizirana sta dva deleža. Prvi v števcu upošteva dejansko proizvodnjo OVE, kar se je uporabljalo na podlagi direktive OVE iz leta 2001 (2001/77/ES), drugi pa normalizirano proizvodnjo HE, ki se uporablja od leta 2009 dalje (2009/28/ES).

Dejanska proizvodnja. Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Iz obnovljivih virov energije je bilo v letu 2020 proizvedeno 5.582 GWh električne energije, leta 2021 pa 5.449 GWh. Glede na leto 2019 se je proizvodnja v letu 2020 povečala za 11 %, v letu 2021 pa glede na leto 2020 zmanjšala za 2 %. Največ električne energije iz OVE je v Sloveniji proizvedeno v hidroelektrarnah, pri čemer proizvodnja črpalne hidroelektrarne ni upoštevana. Dejanska proizvodnja v hidroelektrarnah se letno močno spreminja, saj je odvisna od hidroloških razmer. V letu 2020 je znašala 4.934 GWh, leta 2021 pa 4.713 GWh in je prispevala 88 % oz. 86 % skupne proizvodnje električne energije iz OVE.

Normalizirana proizvodnja. Ker se proizvodnja električne energije v HE z leti zelo spreminja je bila v direktivi OVE iz leta 2009 uvedena normalizirana proizvodnja HE za spremljanje napredka pri proizvodnji električne energije iz OVE. S tem je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum*1. Na sliki EN19-1 je prikazana razlika v proizvodnji električne energije, ko upoštevamo proizvodnjo HE normalizirano ali dejansko.

Proizvodnja električne energije iz OVE z upoštevanjem normalizirane proizvodnje HE je leta 2020 znašala 5.228 GWh in se je glede na leto 2019 povečala za slabih 3 %. Od leta 2015 se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 8,2 %, od leta 2010 za 14,9 % in od leta 2005 pa za 23,2 %. Po neuradnih ocenah se bo vrednost kazalca za leto 2021 nekoliko zmanjšala, in sicer predvsem zaradi manjše proizvodnje električne energije iz bioplinskih elektrarnin predvsem zaradi večje bruto rabe električne energije.

Tudi ob upoštevanju normalizacije je delež HE izrazito prevladujoč in je v letu 2020 znašal 88 %. Od leta 2005 opazimo napredek, saj se je normalizirana proizvodnja hidroelektrarn povečala za 11 %.

Proizvodnja električne energije iz sončne energije je v letu 2020 znašala 368 GWh električne energije, kar je 7 % v skupni proizvodnji električne energije iz OVE, iz bioplina in tekočih biogoriv 113 GWh (2 %) in iz lesne biomase 155 GWh (3 %). Proizvodnja iz navedenih virov se je v obdobju 2010–2020 povečala iz 230 na 636 GWh, razvoj na tem področju najbolj pripišemo podporni shemi za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE z visokim izkoristkom v zadnjih nekaj letih pa tudi uvedbi sistema samooskrbe.

Bruto raba električne energije je bila leta 2020 za 4,4 % nižja kot leto prej. Glede na leto 2005 je bila višja za slab odstotek. Najvišja vrednost v obdobju 2005⎼2020 je bila dosežena leta 2018 s 15.636 GWh. Leta 2021 se je bruto raba povečala glede na 2020 za 2,9 %.

Delež električne energije iz OVE ob upoštevanju dejanske proizvodnje HE leta 2020 znaša 37,5 %, ob upoštevanju normalizirane proizvodnje HE pa 35,1 %. Cilj iz NEPN za leto 2020 upošteva normalizirano proizvodnjo HE in znaša 33,5 %, torej je Slovenija v letu 2020 presegla cilj. K temu je pomembno pripomogla nižja raba električne energije leta 2020 ter tudi višja proizvodnja iz OVE. V letu 2021 je bil dosežen 35,6 % delež ob upoštevanju dejanske proizvodnje HE, neuradna ocena ob upoštevanju normalizirane proizvodnje HE pa znaša 34,9 %.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2020 predstavljala 37,5 %, kar je 3,4 odstotne točke več kot leto prej. Glede na leto 2005 je delež višji za 21,1 odstotnih točk. Cilj Evropske unije je zagotoviti vsaj 50 % svoje porabe električne energije iz obnovljivih virov električne energije do leta 2030.

Opomba:

*1   Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.


Cilji povzeti po: Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu (NEPN) in Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2018/2001).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Uporabljeni so podatki SURS o proizvodnji električne energije, ki so pripravljeni (zbrani) letno in objavljeni na spletnih straneh SURS in v tiskanih publikacijah. Podrobnejša metodološka pojasnila so dostopna na spletni strani SURS. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju. Podatki o normalizirani proizvodnji električne energije so iz datoteke SHARES za Slovenijo za zadnje leto, ki ga pripravlja SURS in je objavljeno na spletni strani EUROSTAT-a. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje v spletni bazi EUROSTAT.

Metodologija obdelave podatkov:

Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto (na generatorju) domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv, neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz) ter porabe električne energije za črpalno hidroelektrarno od katere je odšteta proizvodnja.
Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100 brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Proizvodnja el. energije iz OVE

GWh

SHARES (SURS), SI-STAT (SURS)

2005–2020 (2021)

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

11.01.2022, (1.11.2022)

Da

Bruto raba el. energije

GWh

SHARES (SURS), SI-STAT (SURS)

2005–2020 (2021)

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

11.01.2022, (1.11.2002)

Da

Delež proizvodnje el. energije iz OVE v bruto rabi el. energije za države EU‑27

%

EUROSTAT

2005–2020

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

14. 4. 2022

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni


Povezani kazalci