Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi ostali na podobnem nivoju kot danes, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali - do leta 2030 za 36 %, do leta 2050 za 89 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.
Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2050. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP in določanje ciljev. Evidence in projekcije so do leta 2030 prikazane za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za vire neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na nivoju EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.
IJS-CEU, projekt LIFE Podnebna pot 2050 (20. 04. 2021)
Dosedanje gibanje izpustov[kt CO2 ekv] | Projekcije z ukrepi[kt CO2 ekv] | Projekcije z dodatnimi ukrepi[kt CO2 ekv] | Ciljne emisije - zgornja meja[kt CO2 ekv] | Ciljne emisije - spodnja meja[kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|---|
2005 | 20433,19 | ||||
2006 | 20633,35 | ||||
2007 | 20817,43 | ||||
2008 | 21543,28 | ||||
2009 | 19378,09 | ||||
2010 | 19613,54 | ||||
2011 | 19540,39 | ||||
2012 | 18917,61 | ||||
2013 | 18220,97 | ||||
2014 | 16581,50 | ||||
2015 | 16760,95 | ||||
2016 | 17616,46 | ||||
2017 | 17696,60 | ||||
2018 | 17521,74 | ||||
2019 | 17065,45 | ||||
2020 | 17173,66 | 16748,43 | |||
2025 | 17008,22 | 15806,87 | |||
2030 | 16928,24 | 13122,14 | 13077,24 | ||
2035 | 16856,83 | 9759,66 | |||
2040 | 16073,95 | 6970,35 | |||
2045 | 15941,10 | 4892,12 | |||
2050 | 15749,86 | 2313,01 | 4086,64 | 2043,32 |
IJS-CEU, projekt LIFE Podnebna pot 2050 (20. 04. 2021)
SKUPAJ - neto emisije [kt CO2 ekv] | LULUCF [kt CO2 ekv] | SKUPAJ - emisije [kt CO2 ekv] | odpadki [kt CO2 ekv] | kmetijstvo [kt CO2 ekv] | industrijski procesi [kt CO2 ekv] | Ne-energetski viri [kt CO2 ekv] | druga področja (široka raba) [kt CO2 ekv] | promet [kt CO2 ekv] | ind. in gradb.(energetska raba goriv) [kt CO2 ekv] | transformacije + ubežni izpusti [kt CO2 ekv] | Energetika [kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 13055,52 | -7377,67 | 20433,19 | 766,46 | 1713,82 | 1426,95 | 3907,24 | 2700,32 | 4406,82 | 2444,30 | 6974,51 | 16525,95 |
2006 | 13363,22 | -7270,14 | 20633,35 | 731,09 | 1713,63 | 1472,71 | 3917,43 | 2447,64 | 4642,73 | 2583,33 | 7042,22 | 16715,93 |
2007 | 13103,14 | -7714,29 | 20817,43 | 677,40 | 1769,69 | 1481,01 | 3928,11 | 2027,34 | 5246,23 | 2345,08 | 7270,66 | 16889,32 |
2008 | 14073,68 | -7469,60 | 21543,28 | 609,73 | 1692,75 | 1346,60 | 3649,08 | 2384,02 | 6166,83 | 2317,59 | 7025,76 | 17894,20 |
2009 | 11985,55 | -7392,54 | 19378,09 | 553,87 | 1705,59 | 1012,46 | 3271,93 | 2268,17 | 5162,79 | 1941,94 | 6733,27 | 16106,17 |
2010 | 12277,11 | -7336,43 | 19613,54 | 543,92 | 1675,23 | 1015,53 | 3234,69 | 2293,54 | 5303,28 | 1916,08 | 6865,95 | 16378,85 |
2011 | 12326,24 | -7214,15 | 19540,39 | 549,91 | 1657,25 | 1030,94 | 3238,09 | 2034,57 | 5654,17 | 1718,28 | 6895,28 | 16302,30 |
2012 | 11846,45 | -7071,16 | 18917,61 | 535,15 | 1641,75 | 1058,70 | 3235,60 | 1784,26 | 5673,42 | 1650,11 | 6574,22 | 15682,01 |
2013 | 12669,18 | -5551,78 | 18220,97 | 516,55 | 1627,28 | 1123,51 | 3267,35 | 1701,18 | 5372,68 | 1643,86 | 6235,89 | 14953,62 |
2014 | 17056,93 | 475,43 | 16581,50 | 486,90 | 1674,34 | 1162,84 | 3324,08 | 1408,03 | 5389,32 | 1649,90 | 4810,17 | 13257,42 |
2015 | 17350,77 | 589,82 | 16760,95 | 495,65 | 1714,36 | 1145,77 | 3355,79 | 1518,46 | 5360,38 | 1591,12 | 4935,20 | 13405,16 |
2016 | 18395,47 | 779,01 | 17616,46 | 490,66 | 1734,74 | 1144,97 | 3370,36 | 1583,47 | 5734,75 | 1598,04 | 5329,84 | 14246,10 |
2017 | 18620,53 | 923,92 | 17696,60 | 479,69 | 1700,90 | 1191,13 | 3371,72 | 1453,55 | 5865,06 | 1678,56 | 5327,72 | 14324,89 |
2018 | 18497,37 | 975,64 | 17521,74 | 443,24 | 1700,56 | 1214,37 | 3358,18 | 1351,08 | 5844,31 | 1774,12 | 5194,05 | 14163,56 |
2019 | 16964,00 | -101,45 | 17065,45 | 435,08 | 1718,38 | 1260,96 | 3414,43 | 1333,79 | 5635,18 | 1727,65 | 4954,41 | 13651,03 |
2020 OU | 12309,91 | -4863,75 | 17173,66 | 464,71 | 1751,35 | 1207,28 | 3423,34 | 1275,47 | 5780,00 | 1691,74 | 5003,11 | 13750,32 |
2020 DUA | 13052,56 | -3695,87 | 16748,43 | 464,71 | 1734,34 | 1207,28 | 3406,32 | 1195,12 | 5699,59 | 1627,26 | 4820,14 | 13342,10 |
2025 OU | 12603,02 | -4405,21 | 17008,22 | 355,35 | 1776,28 | 1145,61 | 3277,23 | 1005,79 | 6140,45 | 1725,28 | 4859,48 | 13730,99 |
2025 DUA | 12508,73 | -3298,14 | 15806,87 | 355,35 | 1716,35 | 1145,61 | 3217,30 | 886,38 | 5623,18 | 1518,57 | 4561,45 | 12589,57 |
2030 OU | 11133,09 | -5795,14 | 16928,24 | 261,91 | 1801,19 | 1072,76 | 3135,85 | 799,48 | 6355,93 | 1675,70 | 4961,28 | 13792,39 |
2030 DUA | 9890,66 | -3231,48 | 13122,14 | 261,91 | 1699,51 | 1066,11 | 3027,53 | 629,47 | 4963,56 | 1276,48 | 3225,09 | 10094,61 |
2035 OU | 13284,16 | -3572,66 | 16856,83 | 220,34 | 1816,20 | 1021,19 | 3057,74 | 657,96 | 6267,46 | 1731,82 | 5141,85 | 13799,09 |
2035 DUA | 6832,32 | -2927,34 | 9759,66 | 220,34 | 1618,19 | 1010,36 | 2848,89 | 453,10 | 3678,24 | 1165,61 | 1613,81 | 6910,76 |
2040 OU | 13636,42 | -2437,53 | 16073,95 | 189,47 | 1831,20 | 999,34 | 3020,00 | 566,48 | 5995,10 | 1785,77 | 4706,59 | 13053,95 |
2040 DUA | 3852,11 | -3118,24 | 6970,35 | 189,47 | 1572,38 | 628,58 | 2390,43 | 310,85 | 1898,68 | 926,70 | 1443,69 | 4579,93 |
2045 OU | 15567,31 | -373,79 | 15941,10 | 165,92 | 1845,82 | 1003,73 | 3015,47 | 502,61 | 5695,76 | 1837,72 | 4889,54 | 12925,63 |
2045 DUA | 1836,85 | -3055,27 | 4892,12 | 165,92 | 1456,53 | 521,59 | 2144,05 | 174,92 | 698,59 | 537,19 | 1337,37 | 2748,08 |
2050 OU | 14954,40 | -795,46 | 15749,86 | 148,09 | 1860,40 | 1008,16 | 3016,65 | 454,56 | 5435,12 | 1884,24 | 4959,29 | 12733,21 |
2050 DUA | -1210,67 | -3523,68 | 2313,01 | 148,09 | 1342,92 | 471,32 | 1962,34 | 107,25 | 45,46 | 74,89 | 123,08 | 350,68 |
IJS-CEU, projekt LIFE Podnebna pot 2050 (20. 04. 2021)
Dejanski izpusti virov, vključeni v EU-ETS [kt CO2 ekv] | Projekcija z ukrepi - emisije ETS [kt CO2 ekv] | Projekcija z dodatnimi ukrepi - emisije ETS [kt CO2 ekv] | Indikativni trend zmanjševanja kvot emisij v ETS [kt CO2 ekv] | Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - dejanski izpusti [kt CO2 ekv] | Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z ukrepi [kt CO2 ekv] | Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z dodatnimi ukrepi [kt CO2 ekv] | Ciljna trajektorija za izpuste neETS [kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 8400,46 | 11678,35 | ||||||
2006 | 8512,12 | 11780,82 | ||||||
2007 | 8765,03 | 11762,42 | ||||||
2008 | 8602,82 | 12785,83 | ||||||
2009 | 7875,18 | 11440,57 | ||||||
2010 | 7929,26 | 11608,59 | ||||||
2011 | 7802,68 | 11596,41 | ||||||
2012 | 7431,59 | 11333,66 | ||||||
2013 | 7389,98 | 7332,19 | 10829,27 | 12323,92 | ||||
2014 | 6115,29 | 7232,78 | 10464,36 | 12353,72 | ||||
2015 | 6109,59 | 7133,38 | 10649,39 | 12383,52 | ||||
2016 | 6478,66 | 7033,98 | 11135,79 | 12413,32 | ||||
2017 | 6570,03 | 6934,58 | 11124,88 | 12203,09 | ||||
2018 | 6491,91 | 6835,17 | 11027,83 | 12237,81 | ||||
2019 | 6253,60 | 6735,77 | 10809,90 | 12272,53 | ||||
2020 | 6316,29 | 6069,82 | 6636,37 | 10857,37 | 10678,61 | 12307,24 | ||
2025 | 6231,72 | 5814,84 | 5712,32 | 10776,50 | 9992,03 | 10824,96 | ||
2030 | 6301,43 | 4448,86 | 4788,26 | 10626,81 | 8673,28 | 9342,68 |
IJS-CEU, projekt LIFE Podnebna pot 2050 (20. 04. 2021)
SKUPAJ - emisije [kt CO2 ekv] | odpadki [kt CO2 ekv] | kmetijstvo [kt CO2 ekv] | industrijski procesi [kt CO2 ekv] | Ne-energetski viri: [kt CO2 ekv] | druga področja (široka raba) [kt CO2 ekv] | promet [kt CO2 ekv] | ind. in gradb.(energetska raba goriv) [kt CO2 ekv] | transformacije + ubežni izpusti [kt CO2 ekv] | Energetika [kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 11678,35 | 766,46 | 1713,82 | 453,61 | 2933,89 | 2700,32 | 4404,11 | 1049,04 | 590,98 | 8744,45 |
2006 | 11780,82 | 731,09 | 1713,63 | 475,36 | 2920,08 | 2447,64 | 4640,74 | 1167,08 | 605,27 | 8860,74 |
2007 | 11762,42 | 677,40 | 1769,69 | 507,69 | 2954,79 | 2027,34 | 5244,03 | 947,22 | 589,03 | 8807,63 |
2008 | 12785,83 | 609,73 | 1692,75 | 457,82 | 2760,30 | 2384,02 | 6164,77 | 943,87 | 532,86 | 10025,53 |
2009 | 11440,57 | 553,87 | 1705,59 | 427,54 | 2687,00 | 2268,17 | 5160,83 | 785,60 | 538,97 | 8753,57 |
2010 | 11608,59 | 543,92 | 1675,23 | 449,92 | 2669,08 | 2293,54 | 5301,32 | 779,00 | 565,65 | 8939,51 |
2011 | 11596,41 | 549,91 | 1657,25 | 448,37 | 2655,52 | 2034,57 | 5651,42 | 674,04 | 580,86 | 8940,89 |
2012 | 11333,66 | 535,15 | 1641,75 | 487,26 | 2664,16 | 1784,26 | 5671,14 | 650,49 | 563,61 | 8669,50 |
2013 | 10829,27 | 516,55 | 1627,28 | 468,91 | 2612,74 | 1701,18 | 5370,97 | 604,94 | 539,44 | 8216,53 |
2014 | 10464,36 | 486,90 | 1674,34 | 481,03 | 2642,27 | 1408,03 | 5387,47 | 595,39 | 431,20 | 7822,08 |
2015 | 10649,39 | 495,65 | 1714,36 | 512,47 | 2722,49 | 1518,46 | 5358,42 | 591,09 | 458,94 | 7926,91 |
2016 | 11135,79 | 490,66 | 1734,74 | 524,24 | 2749,64 | 1583,47 | 5732,74 | 586,04 | 483,90 | 8386,15 |
2017 | 11124,88 | 479,69 | 1700,90 | 499,07 | 2679,66 | 1453,55 | 5863,35 | 615,69 | 512,62 | 8445,22 |
2018 | 11027,83 | 443,24 | 1700,56 | 483,97 | 2627,78 | 1351,08 | 5842,32 | 686,88 | 519,78 | 8400,05 |
2019 | 10809,90 | 435,08 | 1718,38 | 530,63 | 2684,10 | 1333,79 | 5633,22 | 656,01 | 502,78 | 8125,80 |
2020 OU | 10857,37 | 464,71 | 1751,35 | 497,08 | 2713,15 | 1275,47 | 5780,00 | 627,31 | 461,45 | 8144,23 |
2020 DUA | 10678,61 | 464,71 | 1734,34 | 497,08 | 2696,13 | 1195,12 | 5699,59 | 642,01 | 445,77 | 7982,48 |
2025 OU | 10776,50 | 355,35 | 1776,28 | 418,91 | 2550,53 | 1005,79 | 6140,45 | 631,02 | 448,71 | 8225,97 |
2025 DUA | 9992,03 | 355,35 | 1716,35 | 418,91 | 2490,60 | 886,38 | 5623,18 | 581,99 | 409,88 | 7501,43 |
2030 OU | 10626,81 | 261,91 | 1801,19 | 332,73 | 2395,83 | 799,48 | 6355,93 | 638,93 | 436,64 | 8230,98 |
2030 DUA | 8673,28 | 261,91 | 1699,51 | 332,73 | 2294,15 | 629,47 | 4963,56 | 478,25 | 307,85 | 6379,13 |
Povečanje izpustov iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, do leta 2020 ne sme biti večje od 4 % glede na leto 2005. Ta cilj je v izvedbeni uredbi pretvorjen v letne cilje za obdobje 2013-2020.
Do leta 2030 se morajo izpusti neETS na podlagi NEPN zmanjšati za 20 % glede na leto 2005. Na podlagi zaostritve cilja EU na -55 % (prej -40 %), bo potrebno tudi cilj za Slovenijo zaostriti.
NEPN za skupne izpuste navaja, da jih je do leta 2030 možno zmanjšati za 36 % glede na leto 2005. To številko predlog Dolgoročne podnebne strategije navaja kot cilj za 2030. Strategija za leto 2050 postavlja cilj, da se morajo skupni izpusti zmanjšati za 80 - 90 % glede na leto 2005.
Leta 2019 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 17.065 kt CO2 ekv. Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2020 povečajo na 17.174 kt CO2 ekv, do leta 2030 zmanjšajo na 16.928 kt CO2 ekv, do leta 2050 pa na 15.750 kt CO2 ekv. Po projekciji z dodatnimi ukrepi se izpusti zmanjšujejo skozi celotno obdobje. Leta 2020 znašajo 16.748 kt CO2 ekv, leta 2030 13.122 kt CO2 ekv, leta 2050 pa 2.313 kt CO2 ekv. Leta 2030 so izpusti glede na 2005 po projekciji z ukrepi nižji za 17 % in leta 2050 za 23 %, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa leta 2030 za 36 % ter leta 2050 za 89 %. Zastavljene cilje torej Slovenija doseže po projekciji z dodatnimi ukrepi, kar pomeni, da bo poleg ukrepov, ki se že izvajajo in so sprejeti, potrebno pripraviti in izvajati širok nabor dodatnih ukrepov, da bo doseženo ciljno zmanjšanje izpustov. Cilj Slovenije je leta 2050 doseči neto ničelne izpuste, kar pomeni, da morajo ponori izničiti izpuste. Projekcije ponorov kažejo, da je možen razpon ponorov med 0,7 in 3,5 Mt CO2, torej je doseganje neto ničelnih izpustov, ob 89 % zmanjšanju izpustov, možno.
Absolutno se izpusti najbolj znižajo v sektorjih promet ter transformacije, kar je razumljivo, saj sta to sektorja, ki danes daleč največ prispevata k skupnim izpustom. Promet je leta 2019 prispeval 5.635 kt CO2 ekv, leta 2050 pa po projekciji z dodatnimi ukrepi samo 45 kt CO2 ekv. To predstavlja zmanjšanje za 99 %. Zmanjšanje bo doseženo tako z izvajanjem ukrepov zmanjšanja potreb po mobilnosti (prostorsko načrtovanje, delo od doma), spremembo strukture prevozov (povečanje deleža JPP, prevoza tovora po železnicah), povečanja zasedenosti vozil, povečanja učinkovitosti vozil in uvajanjem alternativnih pogonov (električni pogoni) ter tudi z uvajanjem biogoriv in brezogljičnih sintetičnih goriv.
V transformacijah skupaj z ubežnimi izpusti se bodo izpusti s 4.954 kt CO2 ekv leta 2019 znižali na 123 kt CO2 ekv oz. za 98 %. Največje zmanjšanje je posledica opuščanja premoga za proizvodnjo električne energije, ki bo nadomeščen z obnovljivimi viri energije, zlasti sončno energijo, kar pa bo zahtevalo velike investicije v električno omrežje in tudi v zmogljivosti shranjevanja električne energije na različne načine. Analize kažejo, da je tako veliko zmanjšanje izpustov možno doseči z izgradnjo nove jedrske elektrarne (JEK 2), kot tudi z izgradnjo plinskih elektrarn na brezogljični sintetični plin, ki predstavlja enega izmed načinov shranjevanja presežkov električne energije iz OVE. Zlasti je problematično pokrivanje potreb po električni energiji pozimi, ko je proizvodnja sončnih elektrarn nižja.
V industriji se izpusti do leta 2050 glede na 2019 v projekciji z dodatnimi ukrepi znižajo za 96 %, zlasti na račun zamenjave zemeljskega plina s sintetičnim plinom, pomembno se izboljša tudi učinkovitost rabe energije ter tudi delež OVE.
V sektorju široka raba, ki vključuje izpuste zaradi rabe energije v stavbah ter v kmetijstvu, se le-ti prav tako znižajo za več kot 90 %, in sicer za 92 %, na račun obnove stavb, zamenjave kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in kotli na les, ter uvajanjem biogoriv in novih tehnologij ter pogonov pri traktorjih.
Izpusti iz neenergetskih virov se zmanjšajo za nižje stopnje, iz industrijskih procesov za 63 %, iz odpadkov za 66 % ter iz kmetijstva za 22 %.
Izpusti iz industrijskih procesov so vezani na kemijske reakcije pri proizvodnji proizvodov, zato jih je težje zmanjšati. Najpomembnejši ukrep je zajem ogljika in shranjevanje, ki je predviden v projekcijah za proizvodnjo cementa ter prestrukturiranje proizvodnje aluminija. Dodatno se pomembno zmanjšajo izpusti F-plinov, ki se uporabljajo v napravah za hlajenje in klimatizacijo, zaradi zamenjave plinov, ki imajo velik toplogredni učinek z alternativami.
Izpusti iz odpadkov se zmanjšujejo počasi, ker so vezane na razpadanje biorazgradljivih odpadkov. Od leta 2017 naprej se biorazgradljivih odpadkov ne odlaga več, torej so izpusti posledica razpadanja odpadkov odloženih v preteklosti. Izpusti iz odpadnih vod se drastično znižajo z zamenjavo greznic ter izgradnjo kanalizacijskega omrežja in sodobnih čistilnih naprav.
Izpusti iz kmetijstva predstavljajo najbolj trd oreh glede zmanjšanja. Leta 2019 predstavljajo v skupnih izpustih 10 %, leta 2050 pa 58 %. V projekcijah je bilo upoštevano, da so naravne danosti Slovenije primerne za živinorejo, zatorej se število živali ohranja na podobnem nivoju kot danes, pri čemer se povečuje učinkovitost prireje. Ob tem se izvaja tudi druge ukrepe s ciljem zmanjšanja izpustov TGP.
Do leta 2030 se po projekciji z dodatnimi ukrepi izpusti najbolj zmanjšajo v široki rabi (za 53 %), odpadkih (40 %), transformacijah z ubežnimi izpusti (35%) ter industriji (26 %). Sledijo industrijski procesi s 15 % zmanjšanjem, promet z 12 % ter kmetijstvo z 1 %.
V obdobju 2013-2020 in 2021-2030 so po trenutno veljavni zakonodaji EU cilji za izpuste TGP določeni ločeno za vire, ki so vključeni v trgovanje s pravicami do izpustov (ETS) in ostale vire (neETS). Cilj za ETS je določen na nivoju EU, za neETS pa na nivoju držav članic. Zakonodaja EU za Slovenijo določa, da mora zmanjšati izpuste za 15 % glede na leto 2005. Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) je določil bolj ambiciozen cilj, in sicer 20 % zmanjšanje izpustov. Cilji za neETS so pretvorjeni v letne cilje za posamezno obdobje.
Izpusti neETS so leta 2019 znašali 10.810 kt CO2 ekv, kar je znatno manj od letnega cilja. Po projekciji z ukrepi bodo do leta 2030 ostali na zelo podobnem nivoju, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo znižali na 8.673 kt CO2 ekv, kar je 26 % manj kot leta 2005.
Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2019 je predstavljal kar 52 % vseh izpustov neETS. Do leta 2030 se njegov delež še poveča. V projekciji z ukrepi na 60 %, v projekciji z dodatnimi ukrepi pa na 57 %. Drugi najpomembnejši sektor je kmetijstvo.
Projekcije izpustov za leto 2020 ne upoštevajo učinka korona krize, zato bodo dejanski izpusti v tem letu znatno odstopali od vrednosti v projekcijah. Predvidevamo, da korona kriza na dolgoročnejše projekcije ne bo imela bistvenega vpliva.
Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ciljni izpusti v obdobju 2013-2020 so definirani v sklepu Komisije 2013/162/EU in izvedbenem sklepu o prilagoditvah dodeljenih letnih izpustov za države članice za obdobje 2013 do 2020 (2013/634/EU).
Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije. Cilj za 2030 določa tudi Uredba EU 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013
Cilj za leto 2050 je povzet po predlogu Dolgoročne podnebne strategije.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 2005-2019 - evidence in 2020-2050 - projekcije. V kazalcu so upoštevani naslednji sektorji: energetika (podsektorja zgorevanje goriv (proizvodnja električne energije in toplote, industrija in gradbeništvo, promet, druga področja (široka raba)) in ubežni izpusti (trdna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin); industrijski procesi (proizvodnja mineralnih izdelkov, kemična industrija, proizvodnja in predelava kovin, uporaba HFC in SF6); poraba premazov, topil, redčil; kmetijstvo (črevesna fermentacija, ravnanje z gnojem, kmetijska zemljišča); ravnanje z odpadki (trdni odpadki, odpadne vode). Predstavljene so tudi projekcije za sektor LULUCF.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Za pripravo projekcij izpustov v IPCC sektorju energetika je bil uporabljen sistem modelov, v katerem je osrednje orodje referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO, ki je izdelan v okolju MESAP. (več informacij je na voljo v poročilih UNFCCC - http://unfccc.int/files/national_reports/annex_i_natcom/submitted_natcom... in poročilih EU - http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art04-13-14_lcds_pams_projections/...)
Projekcija izpustov CO2 iz industrijskih procesov je bila narejena na podlagi projekcije rasti industrijske proizvodnje z upoštevanjem različnih faktorjev izpustov za različne dejavnosti. Upoštevane so bile tudi projekcije zavezancev za izpustno trgovanje, ki so bile pridobljene v procesu priprave Državnega načrta razdelitve kuponov za izpuste za obdobje 2008-2012.
Projekcije izpustov za trdne odpadke so bile narejene z uporabo IPCC metodologije. Izpusti za odpadke, odložene pred letom 1977, ki so bili večinoma v razsutem ali slabo skomprimiranem stanju, prekrivanje odlagališč pa je bilo izvedeno šele po prenehanju obratovanja odlagališča, so bili ocenjeni po poenostavljeni IPCC metodologiji.
Projekcije izpustov za kmetijstvo so bile narejene po metodologiji, ki jo predpisuje IPCC (2006). Metodologija IPCC predvideva ocene izpustov iz kmetijstva na podlagi statističnih podatkov o fizičnem obsegu pridelave in prireje ob upoštevanju nekaterih specifičnih postopkov, ki so značilni za posamezne države ali območja.
Projekcija z ukrepi upošteva vse izvedene ali sprejete ukrepe do izbranega datuma (uredba 525/2013/EU). Ukrepi so izvedeni, če za njih velja ena ali več naštetih dejstev: obstaja veljavni nacionalni zakonodajni okvir, vzpostavljen je prostovoljni dogovor, določena so bila finančna sredstva, človeški viri so bili mobilizirani za izvedbo ukrepa. Ukrepi so sprejeti, če je bila sprejeta urana vladna odločitev za izvedbo ukrepa in če obstaja jasna odločitev, da se bo ukrep izvedlo (npr. sprejem strategije iz katere izhaja priprava nadaljnih korakov za izvedbo ukrepa) (navodila za pripravo poročilo po UNFCCC FCCC/CP/1999/7).
Projekcija z dodatnimi ukrepi dodatno, glede na projekcijo z ukrepi, upošteva še dodatne oz. načrtovane ukrepe. Dodatni ukrepi so ukrepi, o katerih se razmišlja oz. se o njih usklajuje in za njih obstaja realna možnost izvedbe v prihodnosti (uredba 525/2013/EU).
Kazalec prikazuje projekcije izpustov TGP, ki so bile pipravljene v okviru projekta LIFE Podnebna Pot 2050. V okviru projekta je bilo pripravljeni več scenarijev, in sicer z obstoječimi ukrepi (OU), z dodatnimi ukrepi – zmerni jedrski (DU JE) in s sintetičnim plinom (DU SNP) ter z dodatnimi ukrepi – ambiciozni jedrski (DUA JE) in s sintetičnim plinom (DUA SNP). V kazalcu sta prikazani dve projekciji – projekcija z ukrepi povzema OU scenarij, projekcija z dodatnimi ukrepi pa DUA SNP scenarij. DUA SNP scenarije je uporabljen, ker ima za malenkost višje izpuste kot DUA JE scenarij. S tem ni prejudicirano kateri scenarij je bolj verjeten. Te projekcije so bile uporabljene tudi za poročanje Evropski komisiji marca 2020, pri čemer je lahko glede na poročane projekcije prišlo do manjših sprememb.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Evidence izpustov toplogrednih plinov |
kt CO2 ekv |
Arhiv TGP, Agencija RS za okolje |
2005-2019 |
Marca oz. aprila za predpreteklo leto |
enkrat letno |
20. 04. 2021 |
da |
Projekcije izpustov toplogrednih plinov |
kt CO2 ekv |
IJS-CEU |
2020-2050 |
Odvisno od projektov, ki zajemajo pripravo projekcij |
Enkrat na dve leti |
20.04.2021 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
1. Urbančič A. et. al., 2020. Povzetek analize scenarijev za odločanje o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, LIFE Climate Path2050 (LIFE16 GIC/SI/000043). Številka poročila IJS-DP-13286, ver 2.0, Ljubljana, oktober 2020, Dostopno na: https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2021/03/LIFE-ClimatePath2050_Deliverable-C3_2_AnalizaScenarijevPovzetek_V_2.pdf