Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2050. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP in določanje ciljev. Evidence in projekcije so do leta 2030 prikazane za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za vire neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na nivoju EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.

Leta 2019 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 17.065 kt CO₂ ekv. Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2020 povečajo na 17.174 kt CO₂ ekv, do leta 2030 zmanjšajo na 16.928 kt CO₂ ekv, do leta 2050 pa na 15.750 kt CO₂ ekv. Po projekciji z dodatnimi ukrepi se izpusti zmanjšujejo skozi celotno obdobje. Leta 2020 znašajo 16.748 kt CO₂ ekv, leta 2030 13.122 kt CO₂ ekv, leta 2050 pa 2.313 kt CO₂ ekv. Leta 2030 so izpusti glede na 2005 po projekciji z ukrepi nižji za 17 % in leta 2050 za 23 %, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa leta 2030 za 36 % ter leta 2050 za 89 %. Zastavljene cilje torej Slovenija doseže po projekciji z dodatnimi ukrepi, kar pomeni, da bo poleg ukrepov, ki se že izvajajo in so sprejeti, potrebno pripraviti in izvajati širok nabor dodatnih ukrepov, da bo doseženo ciljno zmanjšanje izpustov. Cilj Slovenije je leta 2050 doseči neto ničelne izpuste, kar pomeni, da morajo ponori izničiti izpuste. Projekcije ponorov kažejo, da je možen razpon ponorov med 0,7 in 3,5 Mt CO₂, torej je doseganje neto ničelnih izpustov, ob 89 % zmanjšanju izpustov, možno.

Absolutno se izpusti najbolj znižajo v sektorjih promet ter transformacije, kar je razumljivo, saj sta to sektorja, ki danes daleč največ prispevata k skupnim izpustom. Promet je leta 2019 prispeval 5.635 kt CO₂ ekv, leta 2050 pa po projekciji z dodatnimi ukrepi samo 45 kt  CO₂ ekv. To predstavlja zmanjšanje za 99 %. Zmanjšanje bo doseženo tako z izvajanjem ukrepov zmanjšanja potreb po mobilnosti (prostorsko načrtovanje, delo od doma), spremembo strukture prevozov (povečanje deleža JPP, prevoza tovora po železnicah), povečanja zasedenosti vozil, povečanja učinkovitosti vozil in uvajanjem alternativnih pogonov (električni pogoni) ter tudi z uvajanjem biogoriv in brezogljičnih sintetičnih goriv.

V transformacijah skupaj z ubežnimi izpusti se bodo izpusti s 4.954 kt CO₂ ekv leta 2019 znižali na 123 kt CO₂ ekv oz. za 98 %. Največje zmanjšanje je posledica opuščanja premoga za proizvodnjo električne energije, ki bo nadomeščen z obnovljivimi viri energije, zlasti sončno energijo, kar pa bo zahtevalo velike investicije v električno omrežje in tudi v zmogljivosti shranjevanja električne energije na različne načine. Analize kažejo, da je tako veliko zmanjšanje izpustov možno doseči z izgradnjo nove jedrske elektrarne (JEK 2), kot tudi z izgradnjo plinskih elektrarn na brezogljični sintetični plin, ki predstavlja enega izmed načinov shranjevanja presežkov električne energije iz OVE. Zlasti je problematično pokrivanje potreb po električni energiji pozimi, ko je proizvodnja sončnih elektrarn nižja.

V industriji se izpusti do leta 2050 glede na 2019 v projekciji z dodatnimi ukrepi znižajo za 96 %, zlasti na račun zamenjave zemeljskega plina s sintetičnim plinom, pomembno se izboljša tudi učinkovitost rabe energije ter tudi delež OVE.

V sektorju široka raba, ki vključuje izpuste zaradi rabe energije v stavbah ter v kmetijstvu, se le-ti prav tako znižajo za več kot 90 %, in sicer za 92 %, na račun obnove stavb, zamenjave kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in kotli na les, ter uvajanjem biogoriv in novih tehnologij ter pogonov pri traktorjih.

Izpusti iz neenergetskih virov se zmanjšajo za nižje stopnje, iz industrijskih procesov za 63 %, iz odpadkov za 66 % ter iz kmetijstva za 22 %.

Izpusti iz industrijskih procesov so vezani na kemijske reakcije pri proizvodnji proizvodov, zato jih je težje zmanjšati. Najpomembnejši ukrep je zajem ogljika in shranjevanje, ki je predviden v projekcijah za proizvodnjo cementa ter prestrukturiranje proizvodnje aluminija. Dodatno se pomembno zmanjšajo izpusti F-plinov, ki se uporabljajo v napravah za hlajenje in klimatizacijo, zaradi zamenjave plinov, ki imajo velik toplogredni učinek z alternativami.

Izpusti iz odpadkov se zmanjšujejo počasi, ker so vezane na razpadanje biorazgradljivih odpadkov. Od leta 2017 naprej se biorazgradljivih odpadkov ne odlaga več, torej so izpusti posledica razpadanja odpadkov odloženih v preteklosti. Izpusti iz odpadnih vod se drastično znižajo z zamenjavo greznic ter izgradnjo kanalizacijskega omrežja in sodobnih čistilnih naprav.

Izpusti iz kmetijstva predstavljajo najbolj trd oreh glede zmanjšanja. Leta 2019 predstavljajo v skupnih izpustih 10 %, leta 2050 pa 58 %. V projekcijah je bilo upoštevano, da so naravne danosti Slovenije primerne za živinorejo, zatorej se število živali ohranja na podobnem nivoju kot danes, pri čemer se povečuje učinkovitost prireje. Ob tem se izvaja tudi druge ukrepe s ciljem zmanjšanja izpustov TGP.

Do leta 2030 se po projekciji z dodatnimi ukrepi izpusti najbolj zmanjšajo v široki rabi (za 53 %), odpadkih (40 %), transformacijah z ubežnimi izpusti (35%) ter industriji (26 %). Sledijo industrijski procesi s 15 % zmanjšanjem, promet z 12 % ter kmetijstvo z 1 %.

V obdobju 2013-2020 in 2021-2030 so po trenutno veljavni zakonodaji EU cilji za izpuste TGP določeni ločeno za vire, ki so vključeni v trgovanje s pravicami do izpustov (ETS) in ostale vire (neETS). Cilj za ETS je določen na nivoju EU, za neETS pa na nivoju držav članic. Zakonodaja EU za Slovenijo določa, da mora zmanjšati izpuste za 15 % glede na leto 2005. Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) je določil bolj ambiciozen cilj, in sicer 20 % zmanjšanje izpustov. Cilji za neETS so pretvorjeni v letne cilje za posamezno obdobje.

Izpusti neETS so leta 2019 znašali 10.810 kt CO₂ ekv, kar je znatno manj od letnega cilja. Po projekciji z ukrepi bodo do leta 2030 ostali na zelo podobnem nivoju, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo znižali na 8.673 kt CO₂ ekv, kar je 26 % manj kot leta 2005.

Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2019 je predstavljal kar 52 % vseh izpustov neETS. Do leta 2030 se njegov delež še poveča. V projekciji z ukrepi na 60 %, v projekciji z dodatnimi ukrepi pa na 57 %. Drugi najpomembnejši sektor je kmetijstvo.

Projekcije izpustov za leto 2020 ne upoštevajo učinka korona krize, zato bodo dejanski izpusti v tem letu znatno odstopali od vrednosti v projekcijah. Predvidevamo, da korona kriza na dolgoročnejše projekcije ne bo imela bistvenega vpliva.