KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 1960-2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm/leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 4,4 mm/leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ob slovenski obali in v Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo višina morske gladine evropskih morij povišala za 20 do 80 cm. Pogostost poplav bo zato večja za faktor 10 -100.


Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje, najvišjo letno višino morja v Kopru za obdobje 1963-2019, pojavljanje ekstremnih višin morja v Sloveniji v obdobju 1960-2019, pričakovane spremembe relativne morske gladine do leta 2100 ter povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine do leta 2100.

S kazalcem posredno spremljamo vpliv podnebnih sprememb na gibanje gladine morja. Globalni dvig gladine morja je v največji meri pod vplivom globalnih podnebnih sprememb, vpliva pa tudi na gladino evropskih morij. Evropska gladina morja se spremlja s pomočjo satelitskih meritev, ki odražajo prispevek globalnih podnebnih sprememb, ter s pomočjo meritev na obalnih merilnih postajah. Odražajo lokalno gibanje gladine morja, ki je pomembna za razvoj regionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.


Grafi

Slika MR02-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper, 1960-2019
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke

srednja letna višina [cm]

maks. srednja mesečna višina v letu [cm]

min. srednja mesečna višina v letu [cm]

srednja letna višina [indeks (1960 = 100)]

1960

218,25

238

190

100

1961

216,25

232

200

99,08

1962

213,08

233

199

97,63

1963

219,17

237

210

100,42

1964

210,50

225

189

96,45

1965

216,58

231

208

99,24

1966

219,75

236

206

100,69

1967

214,17

225

202

98,13

1968

215,33

233

205

98,66

1969

214,11

226

204

98,10

1970

219,67

240

212

100,65

1971

215,58

224

201

98,78

1972

214,75

220

203

98,40

1973

212,58

220

200

97,40

1974

216,08

230

204

99,01

1975

212,17

221

204

97,21

1976

215,17

231

199

98,59

1977

215,83

225

204

98,89

1978

217,25

227

204

99,54

1979

216,25

228

191

99,08

1980

216,83

234

204

99,35

1981

217

240

203

99,43

1982

216,25

231

205

99,08

1983

215,58

226

203

98,78

1984

218,08

231

209

99,92

1985

216,17

227

209

99,05

1986

217,83

230

210

99,81

1987

217,67

228

205

99,73

1988

217,25

223

211

99,54

1989

210,58

223

194

96,49

1990

210,67

229

192

96,53

1991

211,85

226,30

200,30

97,07

1992

215,84

242,80

195,20

98,90

1993

216,77

236,60

195,80

99,32

1994

220,86

226,20

208,70

101,20

1995

218,61

230,10

212,20

100,16

1996

220,42

238,40

206,60

100,99

1997

216,12

233,80

192,20

99,02

1998

217,03

228,50

199,50

99,44

1999

218,71

226

210,90

100,21

2000

219,08

240,60

203,80

100,38

2001

219,12

230,79

207,11

100,40

2002

217,39

234,53

199,91

99,61

2003

216,70

227,60

201,80

99,29

2004

222

234

211

101,72

2005

220

226

208

100,80

2006

223

233

210

102,18

2007

220,70

228

212

101,12

2008

221,70

233,40

198,20

101,58

2009

227,30

244

219

104,15

2010

234

250

217

107,22

2011

221

229

214,70

101,26

2012

222

237

201

101,72

2013

228

241

217

104,47

2014

231

246

220

105,84

2015

223

234

209

102,18

2016

225

236

206

103,09

2017

220,40

230

208

100,99

2018

228

245

220

104,47

2019

227

259

212

104,01

Slika MR02-2: Najvišja letna višina morja, Slovenija, 1963-2019
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke

najvišja letna višina morja [cm]

1963

314

1964

313

1965

323

1966

352

1967

327

1968

330

1969

394

1970

325

1971

310

1972

320

1973

314

1974

308

1975

331

1976

325

1977

320

1978

318

1979

356

1980

361

1981

330

1982

361

1983

316

1984

326

1985

326

1986

345

1987

309

1988

305

1989

320

1990

311

1991

333

1992

327

1993

340

1994

310

1995

334

1996

329

1997

330

1998

320

1999

319

2000

321

2001

311

2002

325

2003

305

2004

342

2005

322

2006

316

2007

326

2008

372

2009

338

2010

342

2011

321

2012

335

2013

350

2014

328

2015

318

2016

343

2017

317

2018

343

2019

372

Slika MR02-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja, Slovenija, 1961-2019
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke

število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m [število dni/leto]

1961

3

1962

7

1963

11

1964

5

1965

10

1966

9

1967

6

1968

8

1969

7

1970

6

1971

4

1972

2

1973

2

1974

3

1975

3

1976

4

1977

1

1978

5

1979

15

1980

5

1981

11

1982

7

1983

8

1984

10

1985

3

1986

4

1987

6

1988

1

1989

2

1990

7

1991

3

1992

16

1993

9

1994

5

1995

7

1996

16

1997

16

1998

7

1999

10

2000

12

2001

8

2002

10

2003

3

2004

16

2005

3

2006

6

2007

4

2008

14

2009

25

2010

31

2011

2

2012

20

2013

19

2014

24

2015

10

2016

11

2017

5

2018

15

2019

31

Slika MR02-4: Spremembe v globalni višini morja, 1960-2019
Viri: 

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Prikaži podatke

rekonstrukcija višine [mm]

satelitska izmera [mm]

območje negotovosti [mm]

nižja vrednost razpona [mm]

višja vrednost razpona [mm]

1960

-42,70

0

6,60

-49,30

-36,10

1961

-36,50

0

6,60

-43,10

-29,90

1962

-41,70

0

6,60

-48,30

-35,10

1963

-43,30

0

6,60

-49,90

-36,70

1964

-51,20

0

6,70

-57,90

-44,50

1965

-40

0

6,70

-46,70

-33,30

1966

-45,40

0

6,60

-52

-38,80

1967

-44

0

6,50

-50,50

-37,50

1968

-43,20

0

6,70

-49,90

-36,50

1969

-36,40

0

7

-43,40

-29,40

1970

-38,30

0

7

-45,30

-31,30

1971

-33,10

0

6,90

-40

-26,20

1972

-24

0

6,90

-30,90

-17,10

1973

-30

0

6,80

-36,80

-23,20

1974

-18,10

0

6,80

-24,90

-11,30

1975

-19,70

0

6,70

-26,40

-13

1976

-20,70

0

6,80

-27,50

-13,90

1977

-22,40

0

6,60

-29

-15,80

1978

-16

0

6,70

-22,70

-9,30

1979

-20,90

0

6,70

-27,60

-14,20

1980

-14,90

0

6,50

-21,40

-8,40

1981

-2,50

0

6,50

-9

4

1982

-8,30

0

6,30

-14,60

-2

1983

0,10

0

6,50

-6,40

6,60

1984

-0,80

0

6,30

-7,10

5,50

1985

-11,10

0

6,30

-17,40

-4,80

1986

-10,50

0

6,30

-16,80

-4,20

1987

-9,90

0

6,20

-16,10

-3,70

1988

-5,20

0

6,30

-11,50

1,10

1989

-0,70

0

6,40

-7,10

5,70

1990

0,70

0

6,30

-5,60

7

1991

3,80

0

6,30

-2,50

10,10

1992

6,60

0

6,40

0,20

13

1993

2,10

0,20

6,40

-4,30

8,50

1994

5,50

1,50

6,40

-0,90

11,90

1995

10,70

4,50

6,40

4,30

17,10

1996

14,40

10,10

6,40

8

20,80

1997

22,60

14,80

6,50

16,10

29,10

1998

15

20,70

6,60

8,40

21,60

1999

21,70

20,90

6,70

15

28,40

2000

22,60

23,70

6,60

16

29,20

2001

27,10

28,40

6,50

20,60

33,60

2002

26,10

32,10

6,70

19,40

32,80

2003

35,10

34,10

6,90

28,20

42

2004

34,50

36,40

7,20

27,30

41,70

2005

34,10

40,10

7,30

26,80

41,40

2006

35,60

41,70

7,40

28,20

43

2007

39,10

42

8

31,10

47,10

2008

49

47,30

8,40

40,60

57,40

2009

55,50

52,30

8,80

46,70

64,30

2010

53,60

2011

53,40

2012

64,10

2013

66,60

Slika MR02-5: Pričakovane spremembe relativne morske gladine (2100)
Viri: 

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Opomba: 

Po scenariju RCP4.5.

Prikaži podatke
Slika MR02-6: Povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine (2100)
Viri: 

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Opomba: 

Po scenariju RCP4.5.

Prikaži podatke

Cilji

• Seznanjanje upravljavcev z namenom boljšega prilagajanja na predvidene spremembe;

• zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

Evropska unija je sprejela Strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta vsebuje ukrepe, kot na primer: gradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami, manjša poraba vode, prilagoditev gradbenih predpisov, razvoj poljščin, ki so odpornejše na sušo. Vsaka država članica mora do leta 2017 pripraviti svojo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.


V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2019, ki znaša 218 cm, je bil 16 cm leta 2010.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostosti vremenskih sprememb. Pri globalni oceni se sicer večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Ekstremne višine morja povzročajo ob slovenski obali padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja (seischi).

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 533-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm). Največja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno devetkrat letno in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine 300 cm poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu dvignila za od 20 cm do 80 cm do leta 2100 (EEA, 2016). Enako velja tudi za Evropska morja. Regionalne razlike je težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od gostote in slanosti morja, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Zaradi dviganja površja Skandinavskega polotoka se bo relativna morska gladina Baltskega morja in severnega Atlantika. Po scenariju RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja zvišala za 40-50 cm, Jadranskega pa približno 10 cm manj.

Pogostost poplav se bo do leta 2100 povečala za faktor 10 na večini lokaciji v Evropi, pa tja do faktorja 100 ali celo 1000 na nekaterih evropskih lokacijah. Največjo spremembo v pogostosti poplav pričakujemo na Atlantski obali Španije in Portugalske, najmanjše na obalah Baltskega morja, sej se bo relativna morska gladina tam celo znižala. Na obalah Jadranskega morja naj bi se pogostost poplav povečala za faktor 26-50. V splošnem velja, da povečanje morske gladina za 10 cm, poveča pogostost poplav za faktor 10.


Cilji povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili podatki in tudi merilna mreža prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III. Podatki so v izmenjavi PSMSL.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper

cm

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021

1960-2019

Z objavo publikacije Višina in temperatura morja

Letno

6.4.2021

da

Najvišja letna višina morja, Slovenija (merilna postaja Koper)

1963-2019

Pojavljanje ekstremnih višin morja

število dni/leto

1961-2019

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: psmsl.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:  psmsl.

Podatkovni viri: arhiv psmsl.

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

Drugi viri in literatura

  1. White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.
  2. Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.
  3. The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL.


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER