KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati globalnih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki.

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave v Sloveniji ne ustreza povpraševanju, ki je največje pri svežih vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih, v pridelavi pa prevladujeta živinoreja in travinje.


Kazalec prikazuje količino porabljenih živil in pijač na posameznega člana v gospodinjstvu ter porabljena sredstva za hrano in pijačo na člana po letih v Sloveniji in za leto 2018 za EU. Ekološka pridelava živil ima manjši vpliv na okolje zato kazalec prikazuje tudi količino ekoloških proizvodov živalskega izvora ter pridelavo ekoloških rastlinskih pridelkov v Sloveniji. Posebej je predstavljen 30-letni trend pridelave zelenjadnic.


Grafi

Slika PG07-1: Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije (20. maja 2021)

Prikaži podatke

Riž [kg]

Zelenjava vseh vrst [kg]

Sadje vseh vrst [kg]

Kruh in drugi pekovski izdelki [kg]

Testenine in kuskus [kg]

Moka vseh vrst, kosmiči in zdrob [kg]

Meso in mesni izdelki [kg]

Ribe (sveže in zamrznjene) [kg]

Jajca [kos]

Mleko, polmastno in lahko [l]

Jedilno olje [l]

Sladkor [kg]

Kava, prava in nadomestki [kg]

Brezalkoholne pijače [l]

Sadni sokovi [l]

Vino [l]

Pivo (tudi brezalkoholno) [l]

Žgane pijače [l]

2000

3,80

107,70

68,40

64,10

6,60

27

62,50

2

145,70

79,40

14,10

14,70

3,10

30,90

28,20

25,70

23,90

0,60

2003

3,50

95,70

70,20

52,80

6,60

23,80

52,80

2

112,70

74,60

12,30

13,40

3,10

29,10

33

19,90

20,20

0,60

2007

3

89,90

66

39

6,50

17,80

51,70

1,40

93,70

65,40

10,40

10

3,20

39,30

21,30

13,90

26,40

0,80

2009

2,50

92,80

69,60

37,90

5,90

16,50

48,70

1,40

100,70

64,50

9,80

9,90

3,40

35,90

22,40

13,10

25,60

0,90

2012

2,60

84,40

72

34,20

6,40

17,40

47,70

1,50

87,70

54,10

10,50

8

3,50

29,40

21,60

10,90

26,40

1

2015

2,30

79,10

63,80

27,50

5,80

11,90

43,20

1,70

80,20

46,80

8,90

7

3,10

23,40

13,20

7,80

26,40

0,90

2018

2,30

78,60

59,40

26,90

6,70

12,10

42,90

1,10

80,30

43

7,40

6,40

3

24

16,50

8,50

26,40

1,10

Slika PG07-2: Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije (20. maja 2021)

Prikaži podatke

Kruh in žitarice [EUR]

Meso [EUR]

Ribe [EUR]

Mleko, sir in jajca [EUR]

Olje in maščobe [EUR]

Sadje [EUR]

Zelenjava [EUR]

Sladkor, marmelada, med, sirup, cokolada in sladkarije [EUR]

Brezalkoholne pijače [EUR]

Alkoholne pijače, tobak in mamila [EUR]

2001

157,80

212,82

18,93

120,08

29,91

53,98

57

57,91

83,71

85,12

2002

168,50

221,01

21,61

126,85

30,65

61,04

63

63,42

88,17

97,33

2003

174,51

218,03

22,23

132,25

30,44

62,87

65,95

67,98

89,04

111,59

2007

176,12

239,35

23,91

148,74

31,63

74,30

75,17

82,29

97,26

150,83

2008

192,33

260,93

28,09

175,10

36,80

82,63

80,69

94,43

106,82

161,12

2009

184,27

243,25

28,49

177,57

36,39

81,89

80,05

92,83

105,28

143,54

2012

185,22

250,91

32,37

167,30

40,58

85,09

75,96

93,71

111,23

142,07

2015

169,77

227,95

28,91

155,78

42,53

94,40

82,49

79,89

95,36

139,92

2018

190,06

252,32

34,71

165,70

38,31

99,11

89,89

89,59

104,50

141,32

Slika PG07-3: Ekološki proizvodi živalskega izvora (t)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (20. maja 2021)

Prikaži podatke

Meso - SKUPAJ [t]

..Goveje meso [t]

..Prašičje meso [t]

..Ovčje mesto [t]

..Kozje meso [t]

..Perutninsko meso [t]

..Meso kopitarjev [t]

..Drugo meso [t]

Prireja mleka - SKUPAJ [t]

..Kravje mleko [t]

..Ovčje mleko [t]

..Kozje mleko [t]

Med [t]

Konzumna jajca [komadov]

2012

294,64

267,94

3,77

4,30

0,21

16,55

1,84

0,03

4829,75

4590,72

117,21

121,83

21,39

3653736

2013

177,28

156,49

10,56

3

1,33

12,71

4,66

0,23

5395

5122,40

128,26

144,40

44,95

4137950

2014

200,10

177,41

5,05

1,92

0,10

13,59

1,65

0,39

5626,43

5416,23

104,44

105,77

20,34

4641164

2015

151,63

128,12

9,85

3,30

0,49

2,03

1,15

6,71

6036,20

5831,97

85,58

118,64

21,81

6313978

2016

323,91

260,16

5,50

1,88

0,35

38,22

1,13

16,67

7127,75

6864,36

124,36

139,03

21,20

6935642

2017

326,69

275,13

21

3,31

0,28

25,50

1,38

0,08

6050,93

5714,07

178,09

158,76

31,31

8657164

2018

410,21

350,07

24,99

1,97

0,12

32,80

0

0,27

7186,72

6867,55

180,71

138,46

43,91

10868595

2019

330,18

278,41

23,86

0,31

0,40

27,07

0

0,12

7739,63

7347,73

188,13

203,77

42,04

11704526

Slika PG07-4: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (20. maja 2021)

Prikaži podatke

Žita za zrnje [t]

..od tega pšenica in pira [t]

..od tega jecmen [t]

..od tega oves [t]

..od tega koruza za zrnje [t]

Strocnice za suho zrnje [t]

Korenovke in gomoljnice [t]

..od tega krompir [t]

Industrijske rastline [t]

..od tega oljnice [t]

Zelena krma z njiv [t]

..od tega silažna koruza [t]

..od tega zacasno travinje na njivah [t]

Zelenjadnice in melone [t]

Jagode [t]

Gojene gobe [t]

Sadje [t]

Oljke [t]

Grozdje [t]

Seno s trajnih travinj [t]

2012

2861,92

649,34

409

256,11

653,70

0

1114,60

1018,20

184,03

157,77

5642,96

349

1262,40

701,63

10,94

4,30

1207,30

99,98

570,50

56142,27

2013

2942,75

614

427,55

413,62

586,11

0

1184,75

1069,54

124,69

86,61

6300,87

201,50

1367,38

1217,61

15,31

5,85

1817,23

210,05

815,96

64210,84

2014

3929,31

1314,48

561,26

396,21

1005,53

38,12

1579,14

1402,15

155,78

130,30

10857,05

514,20

1892,32

1410,71

27,01

7,70

1845,31

175,87

964,04

75476,95

2015

3386,36

1205,05

460,70

446,75

544,17

73,60

1611,25

1392,58

216,54

182,11

9356,67

954,70

2275,75

1573,09

27,78

5,58

2744,45

340,08

1207,99

48571,68

2016

4725,15

1460,52

865,59

358,35

1264,38

105,57

1622,21

1471,12

88,34

76,38

12123,98

1155,80

4059,28

1746,27

24,22

20,50

1937,21

417,89

1017,44

50936,53

2017

4848,86

1676,22

744,15

514,63

867,68

201,29

1767,90

1566,46

426,69

382,22

14297,70

2307,50

4355,47

1478,01

37,90

0,08

895,36

423,08

1312,32

50483,45

2018

5492,38

1602,27

815,14

653,90

1048,22

114,60

1823,56

1547,18

334,62

266,56

19408,35

2811,13

4823,13

1780

54,15

0,07

5020,81

552,43

1504,99

59332,48

2019

5628,90

1769,57

858,53

845,95

1109,23

105,52

1626,28

1385,33

306,03

257,67

18550,60

2406,40

5832,60

1739,93

55,43

0,05

1520,94

421,39

2203,28

101950,44

Slika PG07-5: Pridelava zelenjadnic (t)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije (20. maja 2021)

Prikaži podatke

Zelenjadnice-SKUPAJ [t]

Belo zelje [t]

Ohrovt [t]

Cvetača in brokoli [t]

Kitajski kapus [t]

Solata [t]

Endivija [t]

Radič [t]

Špinača [t]

Korenček [t]

Rdeča pesa [t]

Paradižnik [t]

Paprika [t]

Kumare - skupaj [t]

Kumare - za vlaganje [t]

Kumare - solatne [t]

Čebula [t]

Česen [t]

Por [t]

Fižol za stročje-skupaj [t]

Fižol za stročje - visoki [t]

Fižol za stročje - nizki [t]

Grah [t]

Motovilec [t]

Bučke [t]

Šparglji (Beluši) [t]

Druge zelenjadnice [t]

1991

0

39040

1808

773

481

2633

1324

892

306

4120

2431

5937

1208

5189

0

0

7610

1462

381

2576

0

0

598

0

0

0

13668

1995

0

30278

1057

959

762

4260

1933

1291

455

3181

3820

6172

1818

6581

0

0

6461

1101

463

2821

0

0

821

0

0

0

7389

2000

78809

26993

659

1474

421

6894

2266

2386

391

2813

3141

3421

5824

3002

0

0

6260

640

684

2103

0

0

325

0

0

0

9285

2005

87579

25008

1395

1756

536

7434

3238

3475

412

2747

3010

6629

10227

3708

1485

2224

7212

240

716

3112

2167

946

225

2010

59986

20241

725

996

229

5781

1836

2302

236

2039

2013

3766

3375

2312

719

1594

4667

292

608

1921

1314

607

156

0

0

0

6488

2013

71272

16207

865

1294

328

8507

3280

3517

250

3132

2001

6892

3249

2567

863

1704

6074

821

366

2445

1741

704

135

666

1913

218

6546

2014

86208

20851

942

1625

377

10474

3868

4230

298

3518

2631

6607

3594

3273

1105

2168

7563

912

407

3407

2392

1015

216

864

2240

224

8088

2016

105505

21698

1003

1395

420

12252

3093

5231

316

5590

3970

8652

4024

2662

1093

1569

10885

1089

925

3180

1981

1199

259

493

3557

233

14577

2018

100574

20866

937

1411

412

11349

2807

5043

296

5217

3871

8392

4107

2442

1056

1386

9612

1021

889

2853

1735

1118

221

490

3455

242

14642

2019

120120

19286

866

1845

408

13052

2755

6254

318

5666

4865

9013

4261

2411

849

1561

10101

1056

1136

1975

1058

917

639

647

6718

576

26274

2020

137227

22077

1017

2095

512

15101

3182

6246

379

7032

5695

10415

4428

3089

1093

1996

12042

1091

1310

2329

1282

1046

635

767

7292

624

29868

Slika PG07-6: Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2018
Viri: 

Eurostat (20. maja 2021)


Cilji

Cilj strategije EU „od vil do vilic“ je pospešiti prehod na trajnostni prehranski sistem, ki bi moral:

  • imeti nevtralen ali pozitiven vpliv na okolje;
  • pomagati ublažiti podnebne spremembe in se prilagoditi njihovim vplivom;
  • zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti;
  • zagotoviti prehransko varnost, prehrano in javno zdravje ter zagotoviti, da imajo vsi dostop do zadostne, varne, hranljive in trajnostne hrane;
  • ohraniti cenovno dostopnost hrane, hkrati pa ustvarjati pravičnejše gospodarske donose, spodbujati konkurenčnost oskrbovalnega sektorja EU in spodbujati pravično trgovino.

Konkreten cilj:

  • do leta 2030 bo vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje.

S podatki o spremljanju porabe živil lahko ocenimo prehranske navade prebivalcev oziroma gospodinjstev. Izbira prehranskih produktov lahko vpliva na okolje, saj imajo nekateri načini (na primer: ekološki, biodinamični, permakulturni) pridelave manjši vpliv na okolje. Po drugi strani iz teh podatkov lahko razberemo finančne zmožnosti gospodinjstev. Ne nazadnje pa prehranske navade lahko vplivajo na zdravstveno stanje članov gospodinjstev. In razkrivajo življenjski standard.

Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Po podatkih SURS so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale porabljene količine večine živil in pijač. Tako se je zmanjšala količina porabljenega riža, kruha, moke, mesa in mesnih izdelkov, rib, jajc, mleka, jedilnega olja, sadja, zelenjave, sladkorja, brezalkoholnih pijač, sadnih sokov ter vina. V tem obdobju se je povečala količina popitega piva, vode in žganih pijač. Skoraj enaka poraba na osebo pa je ostala pri testeninah in kavi.

Kaže, da bi lahko zmanjšano porabo živil v gospodinjstvih morda lahko pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oz. hitrega tempa življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma.

Pri porabi živil so leta 2018 predstavljale največje količine kruh in drugi pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in mleko ter sadje in zelenjava vseh vrst; slednji sta količinsko najmočneje zastopani. Med pijačami so količinsko najmočneje zastopani pivo in brezalkoholne pijače.

Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil medtem ko se danes vse bolj zavedamo, da mora biti hrana tudi varna in kakovostna saj vpliva na naše zdravje. Prav tako je pomemben način pridelave in predelave živil, ki vplivata tudi na okolje.

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

Gospodinjstva so v obdobju 2001 – 2018 povprečno na člana največ denarja porabila za nakup mesa, kruha, skupino živil v kateri so mleko, sir in jajca, manj za sadje in zelenjavo ter raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada…). Pri vrhu denarnih izdatkov so tudi brezalkoholne in alkoholne pijače.

Gospodinjstva so imela najvišje stroške leta 2008, ko so porabila povprečno 1.219 EUR za nakup hrane in pijače na člana gospodinjstva. Podatki kažejo, da za hrano plačujemo vedno več. Seveda se ta porabljeni znesek razlikuje glede na dohodke. Tako so gospodinjstva z najnižjimi dohodki (med katere sodi skoraj petina gospodinjstev) porabila 20 % denarja za hrano in brezalkoholno pijačo oziroma so zanje izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, predstavljali 46 % izdatkov vseh življenjskih potrebščin.

V Sloveniji je leta 2019 bilo pod pragom revščine 12 % oziroma 243.000 oseb. Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga je moralo imeti enočlansko gospodinjstvo leta 2019, da ni zdrsnilo pod prag revščine, je znašal 8.440 eur. Stopnja tveganja socialne izključenosti je leta 2019 veljala za 293.000 oseb ali 14,4 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo).

Ekološki proizvodi živalskega izvora

Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Po številu živali je na prvem mestu perutnina, na drugem drobnica in na tretjem govedo. Vsi ekološki izdelki živalskega izvora so v nenehnem porastu.

V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi živalskega izvora v letu 2019 pridelali največ mleka (7.739,63 t) (od tega največ kravjega – 7.347,73 t) ter govejega mesa (278,41

t). Tudi količina jajc se nenehno povečuje in je v letu 2019 dosegla skoraj 12 milijonov kosov. Zanimivo, da se je v opazovanem obdobju 2012 – 2019 rahlo zmanjšala količina ovčjega in kozjega mesa, a hkrati povečala količina mleka obeh živali. V zadnjih dveh letih ni bilo zabeležene prireje mesa kopitarjev.

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov

Pridelava ekoloških rastlin je ves čas v porastu. Med ekološkimi rastlinskimi pridelki je bilo v letu 2019 pridelanega daleč največ sena in zelene krme za živali, torej kultur za hrano živini. Med preostalimi pridelki pa so po količini na prvem mestu različne vrst žit (5.628,90 t), korenovke in gomoljnice (1.626,28 t), zelenjadnice (1.739,93 t) in grozdje (2.03,28 t). V opazovanem obdobju se je povečala pridelava jagod, zelo pa je upadlo gojenje gob.

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj v pridelavi  prevladuje živinoreja oziroma travinje (KIS, Poročilo o stanju…v letu 2019).

Pridelava zelenjadnic (t)

Prvi objavljeni podatki SURS za zelenjadnice segajo v leto 1991. Primerjava 30-letnega obdobja kaže, kako se je pridelovanje nekaterih vrst zelenjav dandanes zmanjšalo (npr. belo zelje, ohrovt, kumare, česen), nekatero izjemno povečalo (npr. različne vrste solat, paradižnik, paprika, čebula, por), posamezne pa so ostale skoraj na enaki ravni pridelave (špinača, fižol, grah) v vsem tem obdobju. Večji porast (pa z manj časovnimi podatki) denimo dosega pridelava bučk in špargljev. Generalno gledano pa velja, da je samooskrba z zelenjavo (in sadjem) v Sloveniji še nezadostna in ne dosega niti polovičnih potreb, in še, da je bila pred dvajsetimi leti skoraj enkrat višja kot je danes. Je pa v zadnjih desetih letih opazen trend rasti pridelave zelenjadnic.

Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2018

Po podatkih Eurostat so leta 2018 gospodinjstva v Evropski uniji (EU) za „hrano in brezalkoholne pijače“ zapravila več kot 1 047 milijard EUR (kar ustreza 6,6% BDP EU).

To predstavlja 12,1% njihovih celotnih izdatkov za potrošnjo in se uvršča med tretje največje kategorije izdatkov gospodinjstev za "stanovanji, vodo, elektriko, plinom in drugimi gorivi", ki predstavljajo 24,0% izdatkov gospodinjstev, in "prevozom", ki predstavlja za 13,2%. Gospodinjstva v Romuniji so približno petino celotne porabe gospodinjstev porabila za hrano in brezalkoholne pijače (27,8%). Naslednji najvišji delež sta bila v Litvi (20,9%) in Estoniji (19,6%). V nasprotju s tem je bila v štirih državah članicah EU: Velika Britanija (7,8%), Irska (8,7%), Luksemburg (9,1%) in Avstrija (9,7%) ta pod 10%.

Med letoma 2008 in 2018 se je delež skupnih izdatkov gospodinjstev za hrano zmanjšal ali je ostal stabilen v večini držav članic EU, kjer so na voljo podatki za leto 2018. Največji upad je bil zabeležen v Litvi (s 24,8% celotnih izdatkov gospodinjstev v letu 2008 na 20,9% v letu 2018 ali znižanje za 3,9 odstotne točke), sledijo Poljska (-3,4 ot) in Malta (-3,0 ot). Nasprotno pa so se izdatki gospodinjstev za hrano povečali v 10 državah članicah EU, kjer so na voljo podatki za leto 2018. Največji porast so zabeležili na Češkem in Slovaškem (obe +1,4 ot), na Nizozemskem (+1,0 ot) in na Madžarskem (+0,8 ot).

Politični okvir

- V strategiji EU »od vil do vilic«, sprejeti maja 2020, je med drugim navedeno, da bo »trg ekološke hrane še naprej rasel in tudi ekološko kmetovanje bo treba še naprej spodbujati. Ekološko kmetovanje pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost, ustvarja delovna mesta in privablja mlade kmete. Potrošniki cenijo njegovo vrednost. Poleg ukrepov SKP, kot so ekosheme, naložbe in svetovalne storitve, ter ukrepov skupne ribiške politike (SRP) bo Komisija predstavila akcijski načrt za ekološko kmetovanje. Ta bo državam članicam pomagal pri spodbujanju ponudbe in povpraševanja po ekoloških proizvodih. S promocijskimi kampanjami in zelenimi javnimi naročili bo zagotovil zaupanje potrošnikov in spodbudil povpraševanje. Ta pristop bo pomagal doseči cilj, da bi do leta 2030 vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje, in znatno povišal raven ekološke akvakulture.

- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 med ključnimi elementi navaja, da je treba za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in morju v Evropi med drugim povečati obseg ekološkega kmetovanja in značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih.

- Evropska komisija je 19. decembra 2020 skupaj s sporočilom objavila priporočila za vsako državo članico v pomoč pri pripravi njihovih strateških načrtov skupne kmetijske politike. Priporočila so del dialoga med Komisijo in državami članicami. Njihov namen je podpreti države članice pri izvajanju SKP od leta 2023 naprej ter zagotoviti, da bodo njihovi strateški načrti SKP velikopotezno prispevali k evropskemu zelenemu dogovoru. Komisija pripravlja priporočila za vsako državo članico na podlagi analize njenega kmetijskega sektorja in podeželskih območij. Priporočila so povezana z devetimi specifičnimi cilji SKP, ki se nanašajo na okoljske, socialne in gospodarske izzive, ter s horizontalnim ciljem glede znanja in inovacij. V priporočilih so upoštevani tudi cilji evropskega zelenega dogovora, in sicer šest količinsko opredeljenih ciljev strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. 

- Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavljene sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji.

- Izbrana kakovost je nacionalna shema kakovosti. Namenjena je kmetijskim pridelkom ali živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

- Ekološki kmetijski pridelki in živila

Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano z ekološkim načinom pridelave. To je oblika, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način zmanjšuje človekov vpliv na okolje in deluje kot je le mogoče naravno. Kmetijski pridelki oziroma živila, ki so pridelana oziroma predelana v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil označujemo z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”. Več o ekološki pridelavi in označevanju lahko preberete na tej povezavi.

- Integrirana pridelava

V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja. Pri integrirani pridelavi uporabljajo naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil:

1. Zaščitena označba porekla

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju.

2. Zaščitena geografska označba

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora z določenega geografskega območja.

Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano (surovine npr. lahko izvirajo z drugega območja).

3. Zajamčena tradicionalna posebnost

Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

4. Označba višje kakovosti

To je nacionalna shema kakovosti in zajema kmetijske pridelke in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana (imajo npr. večji sadni delež, kot je predpisano, so izdelana brez dovoljenih aditivov itd.).

Vplivi na okolje

Najpomembnejši vplivi porabe živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko pridelavo in industrijsko predelavo. Vključujejo vplive kot so: poraba energije, poraba vode in nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, izpuste zaradi reje živali, rabo zemljišč ter vplive zaradi prevoza. Posredni vplivi porabe živil so manjši in so povezani z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem biorazgradljivih odpadkov in odpadne embalaže ter odpadne hrane.

Obstaja vrsta podatkov glede tega, kolikšen in kakšen vpliv povzročajo živila oziroma poraba hrane na okolje v celotni življenjski dobi. Eno od teh je prikazano v raziskavi »Environmental impacts of food consumption in Europe«. Izdelki v košarici, ki so bili izbrani kot reprezentativni za porabo v EU so: svinjina, govedina, perutnina, mleko, sir, maslo, kruh, sladkor, sončnično olje, oljčno olje, krompir, pomaranče, jabolka, mineralno vodo, pražena kava, pivo in vnaprej pripravljene jedi. Skupni rezultati kažejo, da za večino kategorij vplivov najbolj obremenjuje okolje pridelava mesnih izdelkov (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečnih izdelkov (sir, mleko in maslo). Predelava hrane in logistika je naslednja najpomembnejša faza v smislu vplivov na okolje zaradi njihove energetske intenzivnosti in s tem povezanih izpustov v ozračje. Kar zadeva fazo konca življenjske dobe pa čiščenje odpadnih voda povzroča okoljska bremena, povezana z evtrofnimi snovmi. Poleg tega je treba upoštevati tudi izgube hrane, ki se pojavijo v celotnem življenjskem ciklu, v smislu kmetijskih / industrijskih in domačih živilskih odpadkov, saj lahko znašajo do 60% začetne teže živil.

Za okolje lahko veliko naredimo, če zmanjšamo število mesnih obrokov, na primer en dan v tednu brez mesa. Rastlinska hrana potrebuje za pridelavo 25x manj energije kot goveje meso in posledično spušča zaradi tega do 25-krat manj CO2 v zrak.

Eden od načinov zmanjševanja vplivov pridelave živil na okolje je preusmeritev na ekološko kmetijstvo, kjer so za to primerni pogoji. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne ter zdrave hrane


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Strategija EU »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, maj 2020

Metodologija zbiranja podatkov:

  • PG7-1: SI-STAT podatkovni portal: Kakovost življenja, Poraba gospodinjstev. Podatki so prikazani za obdobje 2000-2018 (manjkajo leta 2011, 2013, 2014, 2016 in 2017). Podatki za leta 2000 - 2010 so preračunani iz obdobja treh zaporednih let (npr. 2008 - 2010) na srednje leto (npr. 2009) kot referenčno leto. Podatki zbrani v letu 2012 in naslednjih letih, se nanašajo na referenčno leto. Podatki za leto 2011 niso na voljo, in tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki.
  • PG7-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Poraba gospodinjstev. Izdatki za življenjske potrebščine so razvrščeni po Evropski klasifikaciji individualne potrošnje po namenu – COICOP. Podatki so na voljo za obdobje 2000-2015 (manjkata leti 2011, 2012 in 2013). Tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki.
  • PG7-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Proizvodne metode v kmetijstvu, Ekološko kmetovanje. Podatki za obdobje 2012 – 2019.
  • PG7-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Proizvodne metode v kmetijstvu, Ekološko kmetovanje. Podatki so na voljo za obdobje 2012 – 2019.
  • PG7-5:  Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Rastlinska pridelava, Pridelki in površina, za obdobje od 1991 do 2020.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so predstavljeni v tonah, kg, litrih, kosih in EUR.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Kg, liter, kos

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H155S.px

 

2000 – 2012

 

2015, 2018

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

 

 

Na 3 leta

20. maja 2021

Da

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0878701S.px

 

2000 – 2012

 

2015, 2018

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

 

 

Na 3 leta

20. maja 2021

Da

Ekološki proizvodi živalskega izvora (t),

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1561906S.px

 

2012 - 2019

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

20. maja 2021

Da

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t)

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/1561905S.px/

2012 - 2019

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

20. maja 2021

Da

Pridelava zelenjadnic (t)

 

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502403S.px

 

1991 - 2020

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

20. maja 2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1 in 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:

PG07-6: Podatki zajemajo obdobje od leta 2008 do 2018.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Letni podatki o izdatkih za končno potrošnjo gospodinjstev, razčlenjeni po kategorijah COICOP in nekaterih spremenljivkah preseka. Glavni namen te raziskave na nacionalni ravni je posodobiti uteži košarice blaga in storitev, uporabljenih za izračun HICP. Predstavljeni podatki so: povprečni izdatki za potrošnjo zasebnih gospodinjstev; struktura povprečnih izdatkov za potrošnjo in značilnosti gospodinjstev. Odhodki gospodinjstev za končno potrošnjo se merijo v nacionalni valuti, evrih in PPS (standard kupne moči).

Podatki o HBS se zbirajo z nacionalnimi raziskavami HBS v vsaki sodelujoči državi. Zbiranje podatkov vključuje kombinacijo enega ali več intervjujev in dnevnikov, ki jih vodijo gospodinjstva in / ali posamezniki, običajno na dnevni osnovi. Po sprejetju inovativnih rešitev za zbiranje podatkov bo mogoče nekatere podatke zbirati neposredno z uporabo aplikacij, elektronskih dnevnikov ali posebnih kartic, s čimer se bo breme anketirancev zmanjšalo. Podatki se zbirajo približno vsakih 5 let: 1988, 1994, 1999, 2005, 2010 in 2015. Naslednje referenčno leto je 2020. https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/hbs_esms.htm

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2018

 

%

https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20191209-1

2018

Jeseni za preteklo leto

Letno

20. maja 2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

• Poraba v gospodinjstvih, Slovenija, 2018, URL: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8420

• Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija, SURS, 2017, URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7464 in Aktualni podatki    URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/77).

• Nekaj ščepcev podatkov o hrani, SURS, 2014.

• Environmental impacts of food consumption in Europe avtorjev Bruno Notarnicolaa GiuseppeTassiellia Pietro AlexanderRenzullia ValentinaCastellanib S.Salab, objavljeno v Journal of Cleaner Production, Volume 140, Part 2, 1 January 2017, Pages 753-765, URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652616307570).

• Ekologi brez meja, URL: https://ebm.si/glavna/web/index.php/projekti

• Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, URL: https://www.umanotera.org/kaj-delamo/aktualne-kampanje-in-projekti/podnebni-meni-spodbujanje-nizkoogljicne-pridelave-in-potrosnje-hrane/

• Inštitut za trajnostni razvoj, URL: http://www.itr.si/category/ekoloska-hrana/

• Uredba o zelenem javnem naročanju, URL:http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn

• Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80

• Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK), URL: http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/akcijski_nacrt_razvoja_ekoloskega_kmetijstva_v_sloveniji/

• Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019, URL: https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf.

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, URL: https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/oznacbe-shem...

• Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, maj 2020, URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52020DC0381

• Priporočila Komisije za nacionalne strateške dokumente SKP, december 2020, URL: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_2473

• Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, maj 2020, URL: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/eu-biodiversity-strategy-2030_sl


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER