Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr.

Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM2,5, NH3) in ostali ne okoljski stroški povezani s proizvodnje električne energije iz nefosilnih goriv.

Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje električne energije. Cene električne energije v večini primerov ne vključujejo škode, povzročene s proizvodnjo električne energije, zato nastajajo zunanji stroški električne energije. S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo velikost stroškov, glede na nivo okoljskih in energetskih davkov, pa ocenjujemo v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške.

Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se eksterni stroški proizvodnje v obdobju od 1990 do 2015, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2015 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 1,5 do 4,0 €c2000 /kWh. Zunanji stroški v Sloveniji so znatni in so odraz predvsem velikega deleža proizvedene električne energije iz fosilnih goriv (premoga).

Višino eksternih stroškov proizvodnje električne energije v Sloveniji v največji meri določajo emisije SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu, ki jih nosi celotna družba. Tudi škoda, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva emisij toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni eksterni stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov proizvodnje električne energije, učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manj učinkovita kot v primerljivih enotah v EU (glej kazalec EN 31), poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali ekološko dajatvijo zbrana sredstva, še vedno ne namenjajo za namensko preventivo ali sanacijo zunanjih vplivov.

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te eksternalitete vključiti v obračun stroškov. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija eksternih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga, prednostno dispečiranje itd.). Slovenija skuša s spodbujanjem učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, zmanjšati negativne okoljske vplive in s tem tudi zunanje stroške proizvodnje električne energije.