KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti.  

Bad

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.

Neutral

Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa se ne izboljšuje. Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za prevoz ne glede na oddaljenost in namen, uporaba javnega prevoza pa se bistveno ne povečuje. Največji razlogi za neuporabo so pomanjkanje dostopnosti tovrstnega prevoza, ki se kaže v slabih voznih redih, slabih povezavah in splošni nedostopnosti prevoza, pomemben dejavnik pa je tudi poraba časa. Kljub temu ostaja nekaj optimizma, saj so gospodinjstva pripravljena v večji meri uporabljati tako javni prevoz kot souporabljati zasebna prevozna sredstva.

Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2017-2021 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Kostel, Kobilje in Cankova. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih. Poleg onesnaženega zunanjega zraka pa na razvoj astme vpliva tudi onesnažen notranji zrak.

Good

Med letoma 2010 in 2019 je opazen pozitiven trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih, saj se je delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenili kot nizko oz. zelo nizko, v tem obdobju povečal za 8 odstotnih točk. V letu 2022 se je stanje nekoliko poslabšalo, saj je delež gospodinjstev, ki ocenjujejo svojo porabo energije kot srednjo, visoko ali zelo visoko, prvič po letu 2015 ponovno presegel tri četrtine.