Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

Deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi pa stagnira, kar je razvidno iz okoljsko usmerjenega obnašanja gospodinjstev oz. v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo. Prisoten je velik potencial zmanjševanja končne porabe energije v gospodinjstvih z razvijanjem okoljsko usmerjenega obnašanja oz. pozitivnih navad pri rabi energije.

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi ostali na podobnem nivoju kot danes, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali - do leta 2030 za 36 %, do leta 2050 za 89 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.