Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oz. prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest.

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Odnos javnosti do okolju prijaznega prometa se ne izboljšuje. Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za prevoz ne glede na oddaljenost in namen, uporaba javnega prevoza pa se bistveno ne povečuje. Največji razlogi za neuporabo so pomanjkanje dostopnosti tovrstnega prevoza, ki se kaže v slabih voznih redih, slabih povezavah in splošni nedostopnosti prevoza, pomemben dejavnik pa je tudi poraba časa. Kljub temu ostaja nekaj optimizma, saj so gospodinjstva pripravljena v večji meri uporabljati tako javni prevoz kot souporabljati zasebna prevozna sredstva.

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov uporablja konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vseh vozil na alternativni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 sicer povečal, vendar je še vedno statistično nepomemben. Iz primerjave rezultatov raziskave mnenja gospodinjstev o vrsti goriva pri avtomobilu, ki ga nameravajo kupiti, in podatkov o prvi registraciji novih osebnih vozil je razvidno, da je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na alternativni pogon veliko večji od deleža dejanskih registracij novih vozil na alternativni pogon.