KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le 30 % vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2013 – 2018 se je glede na preteklo poročevalsko obdobje delež  vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti ohranil, vendar se je povečal delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Kar tretjina evropsko pomembnih vrst ptic ima negativen ali negotov kratkoročen trend. Za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost je potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter izvajati Program upravljanja območij Natura 2000. To še zlasti velja na vrste iz skupine členonožcev ter ostale vrste vezane na vodne, močvirne, barjanske in travniške habitate.


Kazalec obravnava stanje ohranjenosti evropsko pomembnih vrst. To so vrste iz Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), navedene v prilogah II, IV in V. S kazalcem ocenjujemo:

  • ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja v svojem naravnem habitatu;
  • ali se naravno območje razširjenosti vrste ne zmanjšuje in se tudi v prihodnosti verjetno ne bo;
  • ali obstaja (in bo tudi v prihodnosti) dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste.

S stanjem ohranjenosti vrst tako merimo vplive, ki delujejo na posamezno vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij.

Kazalec obravnava tudi kratkoročne in dolgoročne trende populacij evropsko pomembnih vrst ptic.


Grafi

Slika NB11-1: Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji po biogeografskih regijah, 2008 in 2013
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013, 2019

Prikaži podatke

ugodno [število]

neznano [število]

nezadostno [število]

slabo [število]

ugodno [delež]

neznano [delež]

nezadostno [delež]

slabo [delež]

2008 - alpska

35

33

72

12

23,03

21,71

47,37

7,89

2013 - alpska

44

31

59

13

29,93

21,09

40,14

8,84

2019 - alpska

47

26

42

14

31

17

42

10

2008 - celinska

33

35

93

22

18,03

19,13

50,82

12,02

2013 - celinska

50

34

72

21

28,25

19,21

40,68

11,86

2019 - celinska

52

33

66

33

28

18

36

18

Slika NB11-2: Stanje ohranjenosti vrst po taksonomskih skupinah, 2008, 2013 in 2019 (združeno za alpsko in celinsko biogegografsko regijo ter morsko mediteransko regijo)
Viri: 

VIR: Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013, 2019

Prikaži podatke

ugodno

nezadostno

slabo

neznano

2008 - Drugo (2)

0

100

0

0

2013 - Drugo (2)

0

0

0

100

2019 - Drugo (2)

0

50

0

50

_

2008 - Mahovi (6)

0

33,33

16,67

50

2013 - Mahovi (6)

0

33,33

16,67

50

2019 - Mahovi (6)

0

50

0

50

_

2008 - Praprotnice in semenke (39)

48,72

33,33

12,82

5,13

2013 - Praprotnice in semenke (33)

54,55

27,27

18,18

0

2019 - Praprotnice in semenke (35)

54,29

28,57

17,14

0

_

2008 - Mehkužci (11)

18,18

36,36

9,09

36,36

2013 - Mahkužci (11)

36,36

9,09

9,09

45,45

2019 - Mahkužci (11)

27,27

18,18

9,09

45,45

_

2008 - Členonožci (40)

12,50

50

25

12,50

2013 - Členonožci (43)

11,63

51,16

25,58

11,63

2019 - Členonožci (39)

12,82

43,59

28,21

15,38

_

2008 - Ribe (29)

0

89,66

6,90

3,45

2013 - Ribe (28)

39,29

53,57

0

7,14

2019 - Ribe (33)

36,36

21,21

18,18

24,24

_

2008 - Dvoživke (15)

0

86,67

0

13,33

2013 - Dvoživke (15)

0

80

6,67

13,33

2019 - Dvoživke (16)

0

62,50

25

12,50

_

2008 - Plazilci (17)

11,76

52,94

29,41

5,88

2013 - Plazilci (17)

35,29

35,29

5,88

23,53

2019 - Plazilci (18)

44,44

38,89

0

16,67

_

2008 - Sesalci (43)

30,23

20,93

2,33

46,51

2013 - Sesalci (43)

23,26

27,91

11,63

37,21

2019 - Sesalci (45)

26,67

40

15,56

17,78

Slika NB11-3: Evidentirani pritiski in grožnje za evropsko pomembne vrste v Sloveniji
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2019 

Prikaži podatke

prihodnje grožnje

sedanji pritiski

A - kmetijstvo

23,26

27,50

B - gozdarstvo

11,17

9,75

C - pridobivanje naravnih virov

2,14

1,77

D - proizvodnja energije

1,53

1,38

E - transport

3,21

3,38

F - stanovanjska/gospodarska/rekreacijska infrastruktura

18,82

18,13

G - lov in ribolov

6,66

6,45

H - vojaške aktivnosti in zaščita ljudi

0,31

0,38

I - tujerodne vrste

4,82

2,00

J - onesnaževanje

2,83

3,30

K - človeški vpliv na vodni režim

14,08

14,90

L - naravni procesi

3,75

3,30

M - naravne nesreče

0,77

0,54

N - klimatske spremembe

3,14

2,53

X - ni pritiskov/grožej oz. so neznani

3,52

4,69

Slika NB11-4: Primerjava stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji (SI) in Evropski uniji (EU), 2013 in 2019
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2008, 2013,2019 

Prikaži podatke

Slovenija-2008 [%]

EU25-2008 [%]

-

Slovenija-2013 [%]

EU27-2013 [%]

-

Slovenija-2019 [%]

EU27-2019 [%]

ugodno

20

17

27

16

29

27

nezadostno

49

30

40

47

36

53

slabo

12

22

13

30

17

16

neznano

19

31

20

7

18

8

Slika NB11-5: Kratkoročen in dolgoročen trend populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah za poročevalsko obdobje 2013 -2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2020

Prikaži podatke

pozitiven [delež]

stabilen [delež]

neznan [delež]

nihajoč [delež]

negativen [delež]

negotov [delež]

pozitiven [število]

stabilen [število]

neznan [število]

nihajoč [število]

negativen [število]

negotov [število]

Kratkoročen trend 2008 - 2018

16,61

16,97

30,63

1,85

21,40

12,55

45

46

83

5

58

34

Dolgoročen trend 1980 - 2018

18,08

6,64

56,46

0,74

17,71

0,37

49

18

153

2

48

1

Slika NB11-6: Kratkoročen in dolgoročen trend gnezdečih in prezimujočih populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji
Viri: 

Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah za poročevalsko obdobje 2013 -2018, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, 2020.

Prikaži podatke

pozitiven [delež]

stabilen [delež]

neznan [delež]

nihajoč [delež]

negativen [delež]

negotov [delež]

gnezdeča populacija - kratkoročen trend

34

40

67

5

40

24

gnezdeča populacija - dolgoročen trend

32

7

138

2

30

1

prezimujoča populacija - kratkoročen trend

10

6

10

0

14

8

prezimujoča populacija - dolgoročen trend

15

11

4

0

18

0


Cilji

  • Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (Strategija – SI)
  • Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020 50 % več ocen vrst v skladu z Direktivo o habitatih izkazalo ugodno stanje ohranjenosti ali njegovo izboljšanje. (Strategija – EU)

V Sloveniji se je delež vrst (brez ptic), katerih stanje ohranjenosti je ocenjeno kot ugodno v zadnjem poročevalskem obdobju povečal na 29 %, kar je za 2 % več kot je delež ocen teh vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti na ravni EU. Stanje ohranjenosti večine evropsko pomembnih vrst (brez ptic) pa je v Sloveniji ocenjeno neugodno. Glede na leto 2008 se je delež najslabše ocenjenih vrst povečal za 5 %. Glavni vzrok neugodnega stanja ohranjenosti vrst v Sloveniji je izginjanje njihovih habitatov, ki ga z netrajnostnim gospodarjenjem in posegi v prostor povzroča človek. Zaradi neprimerne kmetijske rabe in antropogenega urejanja vodnih ekosistemov je stanje ohranjenosti najslabše pri vrstah iz skupin členonožcev (rakov, metuljev, hroščev in kačjih pastirjev) in dvoživk. Tudi trend za te vrste ni ugoden. Ugodno stanje ohranjenosti imajo predvsem vrste iz skupine praprotnice in semenke (> 50 %).

V primerjavi s Slovenijo je stanje ohranjenosti vrst v EU nekoliko slabše. Slabo stanje ohranjenosti ima 16 % vrst, vendar se je njihov delež od leta 2008 zmanjšal za 6 %. Prav tako kot v Sloveniji se je tudi v EU delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti v zadnjih šestih letih povečal. Stanje ohranjenosti za 18 % vrst v Sloveniji ni ocenjeno zaradi nezadostnih podatkov.

Več kot tretjina populacij evropsko pomembnih vrst ptic v Sloveniji ima negativen kratkoročen in/ali dolgoročen trend. 34 % populacij ima stabilen ali pozitiven kratkoročen trend, 24 % populacij pa ima stabilen ali pozitiven dolgoročen trend. Skoraj tretjina (31 %) gnezdečih populacij ima negativen ali negotov kratkoročen trend, 15 % pa negativen ali negotov dolgoročen trend. Trend prezimujočih populacij je še slabši. Skoraj polovica (46 %) ima v Sloveniji negativen kratkoročni trend, medtem ko je negativen dolgoročni trend opredeljen za 38 % populacij.


Podatki za Slovenijo

 

Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) in Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (EK, 2011).

Podrobni varstveni cilji za vrste so navedeni v prilogi 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020.

Vir podatkov: Poročila o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po 17. členu Direktive o habitatih 2008, 2013 in 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Zavoda RS za varstvo narave.

Poročilo o stanju ohranjenosti ptic po 12. členu Direktive o pticah 2019. Izvorni podatki so povzeti iz podatkovne zbirke Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Skrbnik podatkov: Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Datum zajema podatkov za kazalec: 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec temelji na poročanju po 17. členu Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) in 12. členu Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS), ki države članice Evropske unije zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog direktiv in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Kazalec je bil razvit na generalnem direktoratu za okolje v okviru posebne skupine za poročanje po 17. členu Direktive o habitatih. Slovenija je kazalec povzela neposredno, brez implementacije v lastno zakonodajo. Ocena kazalca se posodablja vsakih 6 let.

Podatki o vrstah se zbirajo z javnimi razpisi za izvajanje monitoringov izbranih vrst, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Monitoringe izvajajo strokovne institucije ter Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije v okviru javne službe. Podatki o vrstah so pridobljeni skladno z metodologijo, ki je razvita za posamezno vrsto oz. skupino vrst.  Monitoringi za izbrane vrste netopirjev, ptic, hroščev, metuljev in rakov potekajo ciklično. Zavod za gozdove Slovenije izvaja monitoring velikih zveri, Zavod za ribištvo Slovenije pa monitoring nekaterih vrst rib.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu je podano stanje ohranjenosti za 271 vrst ptic ter 204 ostale vrste v alpskem, celinskem in morskem mediteranskem delu biogeografskih regij Slovenije. Slovenija leži v štirih od skupaj desetih kopnih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko. Podatki za morsko mediteransko regijo so za potrebe analiz priključeni celinski biogeografski regiji.

Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o habitatih po posameznih biogeografskih regijah je sestavljen iz štirih podkazalcev:

  • ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste,
  • ocena stanja ohranjenosti populacij vrst,
  • ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst,
  • ocena obetov za prihodnost vrste.

Končna ocena stanja ohranjenosti vrst je pripravljena po standardizirani metodi, ki vključuje podatke posameznih podkazalcev. Običajno je končna ocena stanja ohranjenosti vrste enaka najslabše ocenjenemu podkazalcu.

Vse ocene so podane s štiri stopenjsko lestvico in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer:

  • zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti,
  • oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti,
  • rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti,
  • siva barva pomeni neznano stanje ohranjenosti.

Kazalec za stanje ohranjenosti vrst po Direktivi o pticah je prav tako sestavljen iz štirih podkazalcev:

  • ocena stanja velikosti populacije,
  • ocena populacijskega trenda,
  • ocena velikosti območja razširjenosti vrste,
  • ocena trenda območja razširjenosti vrste.

Kazalec je standardiziran za področje celotne EU, zato so podatki vseh držav članic med seboj primerljivi.

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Največja pomanjkljivost kazalca je, da temelji na nepopolnih podatkih. Pokritost vrst s podatki je zelo različna. Za nekatere skupine vrst monitoring poteka že nekaj let, pri drugih je še v fazi razvoja. Za nekatere vrste potekajo še bazne raziskave razširjenosti, o nekaterih vrstah pa podatkov sploh ni. 
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki ki obstajajo, veljajo za točne in zanesljive.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za nekatere vrste iz skupin netopirjev in velikih zveri obstajajo nekajletni podatki. Pri večini vrst gre za prvi posnetek stanja, zato arhivski podatki ne obstajajo.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 2 (pomanjkljivi podatki, delno subjektivna ocena strokovnjaka).

Točnost: 2 (pomanjkljivi podatki o negozdnih habitatnih tipih)

Časovna primerljivost: 2 (za nekatere vrste iz skupin netopirji, velike zveri, nekatere vrste metuljev… obstajajo med leti primerljivi podatki, za večino vrst pa je samo en niz podatkov)

Prostorska primerljivost: 2 (obstoječi monitoringi potekajo na lokacijah, ki so postavljene večinoma le v izbranih območjih Natura 2000.)

 

Podatki za druge države

Vir podatkov: Kazalec 'SEBI 003 – Species of European interest’; Conservation status of habitat types and species (Article 17, Habitats Directive 92/43/EEC)  

Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in European Thematic Centre on Biological Diversity (ETC/BD); European Commision.

Datum zajema podatkov za kazalec: 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Države članice EU so Komisiji prvič poročale o stanju ohranjenosti vrst leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k EU pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu.

Metodologija obdelave podatkov: Države članice EU poročajo stanje ohranjenosti vrst evropskega pomena na podlagi štiristopenjske lestvice (zelena barva – ugodno stanje ohranjenosti, oranžna barva – nezadostno stanje ohranjenosti, rdeča barva –  slabo stanje ohranjenosti, siva barva – neznano stanje ohranjenosti) za 4 podkazalce (ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrste, ocena stanja ohranjenosti populacij vrst, ocene stanja ohranjenosti habitatov vrst, ocena obetov za prihodnost vrste).

Geografska pokritost: Države članice EU, razen Hrvaške.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o stanju ohranjenosti vrst, ki jih države EU poročajo Evropski Komisiji. Slabost: Na EU ravni ni sprejetih splošnih standardov za zbiranje podatkov.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Uporabljeni so uradno veljavni podatki.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura


Povezani kazalci