KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da v letih 2018 in 2019 ni umrl noben dojenček  zaradi bolezni dihal (NIJZ,  2020). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).

Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2015-2020 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Kostel, Kobilje in Trzin. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2021 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih.

Bad

V Sloveniji je bilo v letu 2021  35 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM10/m3  in 65% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m3, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 26 µg/m3.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 20092019 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2009, 2015 in 2017-2019, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 5 do 355 obolelih. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih izbruhih so pri obolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2019, 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na 858 oskrbovalnih območjih, na katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode – monitoring, na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba). V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.

Bad

Ohranjenost gozdov ter kakovost zraka sta glede na stanje epifitskih lišajev na celotnem ozemlju Slovenije slaba, razen v gozdovih na višjih nadmorskih višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi.

Neutral

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.

Bad

Zakisovanje gozdov predstavlja potencialno nevarnost le v nekarbonatnem delu Slovenije predvsem na vzhodu države. Po grobi oceni se prekomerne obremenitve pojavljajo zlasti na širšem območju obeh večjih termoelektrarn (Zasavje, Celjska kotlina, Šaleška dolina). Prekomerna evtrofikacija gozdov na podlagi grobih ocen za depozicijo iz zraka ne zavzema zaznavnejših gozdnih območij v Sloveniji.

Neutral

Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu iz Padske nižine v Italiji, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Od leta 1995 dalje je opazen trend nižanja koncentracij vseh kovin in dušika.

Neutral

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih med leti 1970 in 1999 rasla povprečno za 0.7 % letno, v zadnji dvajsetih letih pa že 1% letno, predvsem v državah z višjim ekonomskim statusom (SES). 


SLEDI NAM

TWITTER