Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2019 so se, glede na leto 2018, slovenski izpusti TGP znižali za 2,6 % in  Slovenija je na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2019 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 11,9 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Raba energije prispeva 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. Izpusti so v zadnjih dveh letih najnižji po letu 1993. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 50 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 74 %.

Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, kljub temu, da razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi stagnira. Velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije je mogoče v gospodinjstvih doseči s pomočjo razvoja okoljsko usmerjenega vedenja oz. pozitivnih navad v zvezi z rabo energije.

Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja in zunaj mesta. V primerjavi z obdobjem 2010-2017 se je statistično značilno povečal delež anketiranih gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo ali kolesarijo in poleg primarnega prevoznega sredstva uporabljajo javni potniški prevoz. Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih.