Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2019 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov.

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz
pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, ki ga
ponovno uvrščamo med zmerno obremenjena , mezotrofna jezera. Kljub temu je Blejsko jezero občasno še vedno preobremenjeno s fosforjevimi spojinami, kar se