KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države. V  letu 2019 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.

Neutral

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 so sledila povprečno leto 2015 in podpovprečno vodnata leta 2016 -2019. Leto 2020 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2020 so bila izraziteje sušna leta 2011, 2007, 2003, 1983 in 1971. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.

Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2020 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov.

Neutral

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Neutral

V Sloveniji je preobremenjenost s hranili še vedno glavni problem jezer in zadrževalnikov in izboljšanja v obdobju 2006–2019 ni opaziti. V obdobju ocenjevanja 2016–2019 je od skupaj 11 vodnih teles v kategoriji jezer le za 4 vodna telesa ocenjeno dobro ali zelo dobro trofično stanje. Preobremenjenost jezer s fosforjem večinoma povzroča človek z neustreznim odvajanjem odpadne komunalne vode in intenzivno kmetijsko rabo pojezerja.

 

Neutral

Monitoring pitne vode se je  v letu 2019 izvajal na oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključenih je bilo 93 % prebivalcev Slovenije. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 (88 %) prebivalcev imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalcev, pri katerih je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri.

Good

Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.

Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata so v vseh porečjih donavskega povodja višje od porečij Soče in jadranskih rek ter nad vrednostmi naravnega ozadja.

Neutral

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije.


SLEDI NAM

TWITTER