KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2019 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Na ostalih vodnih telesih trend vsebnosti nitratov ni statistično značilen.


Kazalec prikazuje:

  • Vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta, vodna telesa ter vso Slovenijo in Evropo.
  • Strukturo kmetijske rabe tal in kakovost podzemnih voda v opazovanem letu po vodnih telesih.
  • Delež kmetijskih zemljišč po posameznih vodnih telesih podzemnih voda v opazovanem letu.
  • Izpuste celotnega dušika iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav na leto.

 

Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO3/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi pa so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se lahko v podzemni vodi pojavijo tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode.


Grafi

Figure VD05-1: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov na merilnih mestih podzemnih voda leta 2019
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje (2020)

Slika VD05-2: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov v Evropi in Sloveniji ter slovenskih vodnih telesih podzemne vode s pretežno medzrnskimi (aluvijalnimi) oziroma kraško-razpoklinskimi vodonosniki
Viri: 

 Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje; Waterbase, Evropska agencija za okolje (2020)

Prikaži podatke

Slovenija - aluvialni vodonosniki [mg/l]

Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki [mg/l]

Slovenija - povprečje [mg/l]

Evropa - povprečje [mg/l]

2004

40,56

7,48

15,36

20,04

2005

40,29

7,39

15,23

19,72

2006

38,59

7,41

14,84

19,50

2007

31,75

7,33

13,15

19,27

2008

32,77

6,78

12,97

19,20

2009

32,87

6,58

12,84

19,12

2010

31,95

5,50

11,80

19,28

2011

31,20

6,60

12,50

19,28

2012

30,20

5,36

11,28

19,28

2013

32,30

5,27

11,70

19,28

2014

32,21

5,27

11,69

19,28

2015

31,05

5,78

11,80

19,28

2016

25,35

5,50

11,44

19,28

2017

31,73

5,90

12,05

19,28

2018

31,95

5,61

11,88

19,28

2019

30,11

5,78

11,57

19,28

Slika VD05-3: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi na bolj obremenjenih vodnih telesih
Viri: 

 Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje; Waterbase, Evropska agencija za okolje (2020)

Prikaži podatke

1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje [mg/l]

1002 Savinjska kotlina [mg/l]

1003 Krška kotlina [mg/l]

3012 Dravska kotlina [mg/l]

4016 Murska kotlina [mg/l]

standard kakovosti [mg/l]

[ ]

1998

23,39

50,01

21,84

45,10

47,63

50

1

1999

22,80

43,78

23,80

48,37

39,75

50

2000

21,64

47,21

20,39

45,44

47,34

50

2001

21,94

55,49

25,68

46,46

50

2002

20,68

43,88

32,96

39,70

34,43

50

2003

20,70

50,45

22,34

40,29

39,86

50

2004

20,90

65,03

29,44

49,45

37,98

50

2005

22,90

57,83

24,76

54,01

41,99

50

2006

22,70

45,37

26,94

53,25

44,67

50

2007

18,38

47,29

21,10

39,12

32,88

50

2008

19,57

48,65

23,16

40,28

32,20

50

2009

20,63

44,83

24,19

42,13

32,57

50

2010

19,21

42,52

24,05

42,18

31,78

50

2011

19,20

43,20

21,60

39

32,90

50

2012

18,23

46,91

23,66

35,56

26,65

50

2013

18,93

40,24

28,67

42,31

31,36

50

2014

18,80

43,98

24,52

40,00

33,73

50

2015

17,96

44,66

23,64

40,27

28,73

50

2016

16,75

42,02

24,53

38,51

30,32

50

2017

16,83

49,85

24,13

39,09

28,75

50

2018

18,78

44,41

25,71

39,66

31,19

50

2019

17,46

47,75

21,85

36,11

27,37

50

Figure VD05-4: Trend zmanjševanja vsebnosti nitrata v vodnih telesih Savske, Savinjske, Dravske in Murske kotline v obdobju 1998 - 2019
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje (2020)

Figure VD05-5: Struktura kmetijske rabe tal v letu 2018 in kakovost podzemnih voda v letu 2019 po vodnih telesih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje (2020), Kmetijski inštitut Slovenije (2020)

Figure VD05-6: Delež kmetijskih zemljišč po posameznih vodnih telesih podzemnih voda v letu 2018 (%)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2020)

Opomba: Z rdečimi stoplci so označena vodna telesa podzemnih voda s slabim kemijskim stanjem zaradi presežene mejne vrednosti nitratov

Slika VD05-7: Izpusti celotnega dušika iz KČN (t/leto)
Viri: 

Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje (2020)

Prikaži podatke

Iztok posredno v podzemne vode [t/l]

Iztok v površinske vode [t/l]

2010

5,90

1993,30

2011

6,60

2011,40

2012

3,40

1710,40

2013

2,40

1707,10

2014

4,50

1634

2015

5,90

1502

2016

9,70

1321,40

2017

9,90

1315,50

2018

12

1388,60

2019

12,80

1283,10


Cilji

- skrb za boljše stanje vodnega okolja

- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda)

- dobro stanje podzemne vode do leta 2015

- zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov


Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2019 je v Sloveniji potekalo obratovalno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda. V program monitoringa je bilo vključeno 176 merilnih mest, od tega 123 na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki) in 53 na kraških vodonosnikih, razporejenih po 14 vodnih telesih. V letih 2014 in 2015 smo merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. V program monitoringa so bila vključena z nitrati najbolj  obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in kjer analiza pritiskov kaže, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode.

Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji so nižje kot je povprečje v evropskih državah.

Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2019. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki so povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, nikjer pa niso presegle 25 mg NO3/l.

Velik delež najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč se v Sloveniji nahaja v severno-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava,  Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). V strukturi kmetijske rabe na teh zemljiščih prevladujejo njive, ki jih običajno največ gnojimo z dušikom. To dejstvo se zrcali tudi v vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Najbolj obremenjena vodna telesa so Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina, vendar od leta 2007 naprej povprečne letne vrednosti nitratov v teh vodnih telesih ne presegajo več standarda kakovosti.

Na omenjenih območjih z bolj obremenjenimi vodnimi telesi prevladujejo vodonosniki, ki ležijo plitvo pod površjem. Pot nitratov iz zgornjega dela tal do podzemne vode je zaradi tega krajša. Poleg tega je na teh območjih letna količina padavin, ki lahko vplivajo na redčenje koncentracije nitratov v podzemni vodi, manjša. Vodna telesa z velikim deležem travnikov v strukturi kmetijske rabe tal (predvsem v zahodnem delu Slovenije) praviloma ne izkazujejo povečanih vsebnosti nitratov v podzemni vodi. Navedeno lahko pripišemo dejstvu, da je poraba predvsem mineralnih gnojil na travnikih precej manjša kot na njivah, na travnikih pa je manjše tudi izpiranje dušika.     

Na vsebnost nitratov v podzemni vodi lahko vplivajo tudi izpusti iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav (KČN). Količina izpustov dušika neposredno v površinske vode in posredno v podzemne vode niha v odvisnosti od izgradnje novih kanalizacijskih sistemov in KČN ter s tem naraščanjem količine prečiščene komunalne odpadne vode. Količina dušika v iztokih je odvisna tudi od vzpostavljene stopnje čiščenja odpadnih voda, pri terciarni stopnji čiščenja se pretežni del dušika odstrani iz odpadnih voda.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati v obdobju od leta 1998 do leta 2019 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline. Rezultati državnega monitoringa podzemne vode na bolj obremenjenih vodnih telesih s statistično značilnimi trendi upadanja vsebnosti nitrata po vsej verjetnosti zrcalijo pozitivne učinke, ki bi lahko bili posledica kmetijskih in okoljskih ukrepov za zmanjševanje vnosa dušika v tla ter posledično racionalnejše rabe gnojil v kmetijstvu. Na ostalih vodnih telesih trend vsebnosti nitratov ni statistično značilen.


Cilji povzeti po:

- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1)

- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16

- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4)

 

Podatki za Slovenijo:

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec:

Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:

- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16

- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,

- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

 

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode.

Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009, ). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).

Podatki o rabi tal se zbirajo na podlagi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/084/10 in 110/10)

Podatki o izpustih celotnega dušika iz KČN se zbirajo na podlagi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15).

 

 

Metodologija obdelave podatkov:

Izračunana je bila povprečna vrednost za:

- merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu

- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu

- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring se za izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost. V primeru, da je bila vsebnost nitrata pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo.

Struktura kmetijske rabe tal ter delež njiv na posameznih vodnih telesih je v GIS okolju izračunan s pomočjo podatkov MKGP o rabi tal (2018) ter površine 21 vodnih teles v Sloveniji (ARSO, 2020).

Pri podatkih o izpustih celotnega dušika iz KČN so upoštevani vsi podatki, ki so jih poročale posamezne čistilne naprave. Vključno s podatki ČN, ki so manjše od 2000 PE, če so bili podatki poročani (nekatere ČN pod 2000 PM, poročajo te podatke kljub temu, da niso zakonsko zavezane).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečne letne vrednosti nitratov v vodnih telesih podzemnih voda

mg/l

ARSO

www.arso.gov.si

2004-2019

marec za preteklo leto

1 do 2 krat letno

 

 

 

Junij 2020

da

Kakovost podzemnih voda po vodnih telesih

 

ARSO

www.arso.gov.si

2019

marec za preteklo leto

1 do 2 krat letno

ne

Struktura kmetijske rabe tal po vodnih telesih

%

MKGP

https://rkg.gov.si/vstop/

 

2018

31. 8. 2018

1 x letno

ne

Delež kmetijskih zemljišč po posameznih vodnih telesih podzemnih voda

%

MKGP

https://rkg.gov.si/vstop/

2018

31. 8. 2018

1x letno

ne

Izpusti celotnega dušika iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav

 

ARSO

www.arso.gov.si

2019

junij za preteklo leto

1x letno

ne

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Evropska agencija za okolje zbira podatke na podlagi naslednjih direktiv: Water Framework Directive, the Nitrates Directive, the Urban Waste Water Treatment Directive

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/nutrients-in-freshwater/nutrients-in-freshwater-assessment-published-9

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Povprečne letne vrednosti nitratov v vodnih telesih podzemnih voda

mg/l

EEA

Waterbase_groundwater_v14

Kazalec: Nutrients in freshwater in Europe

2004-2019

junij za preteklo leto

1x letno

Junij 2020

 

 

 

Viri in literatura
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/05
Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09
Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/2009, 68/2012
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/09
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/084/10 in 110/10)
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15)
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19)
Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15)

 


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER