KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raba končne energije je leta 2018 znašala 4.975 ktoe in se je povečala še četrto leto zapored, tokrat za 0,6 % glede na leto prej. Povečevanje je posledica naraščanja rabe energije v prometu ter predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Glede na leto 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju, je bila raba nižja za 5,5 %. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva ter ostala raba. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2018 nižja za 2,8 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2018 znašala 2,41 toe, s čimer je bila 5 % višja od povprečja za EU-15.


Kazalec prikazuje rabo končne energije, ki je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu in široki rabi, to je v gospodinjstvih ter ostali rabi, ki vključuje javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je zato pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva kot tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje z zmanjševanjem izpustov onesnaževal zunanjega zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja.


Grafi

Tabela EN10-1: Raba končne energije po sektorjih v Sloveniji za obdobje 1992–2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

Pred. dej. in gradb. [ktoe]

Promet [ktoe]

Gospodinjstva [ktoe]

Ostala raba [ktoe]

Raba končne energije - Slovenija [ktoe]

Raba končne energije – EU-28 [ktoe]

Raba končne energije – EU-15 [ktoe]

Raba končne energije – EU-10 [ktoe]

Raba končne energije - Slovenija [ktoe]

1992

1142,49

885,05

1020,33

230,88

3278,74

1065708,88

886467,14

136387,85

3396,70

1993

1112,06

1067,34

1113,57

267,80

3560,77

1069508,39

891894,63

136654,91

3676,56

1994

1223,23

1189,47

1104,82

241,66

3759,18

1063790,30

889888,74

132273,91

3860,40

1995

1179,29

1324,69

1181,50

256,98

3942,46

1082386,45

905714,40

133125,95

4083,60

1996

1189,44

1493,73

1044,59

643,55

4371,31

1130614,49

945165,49

138643,46

4475,21

1997

1223,57

1561,65

1069,85

638,61

4493,68

1119208,81

937380,19

136459,60

4548,30

1998

1203,86

1377,78

1035,39

700,45

4317,48

1127681,13

955704,29

129417,07

4374,09

1999

1206,74

1311,96

1101,79

734,05

4354,55

1128208,49

964206,05

126135,12

4417,27

2000

1395,55

1231,05

1124,39

675,82

4426,81

1133364,49

972380,12

123228,03

4454,40

2001

1276,99

1283,23

1130,31

858,86

4549,39

1157885,17

993104,23

126240,47

4602,62

2002

1238,20

1311,55

1163,20

841,48

4554,43

1145883,99

981741,68

125520,41

4584,21

2003

1514,64

1326,60

1249,52

595,33

4686,10

1177583,34

1007446,15

129368,38

4709,68

2004

1536,13

1376,90

1232,14

636,85

4782,01

1189595,21

1016640,04

131461,97

4817,26

2005

1647,02

1469,03

1185,73

567,40

4869,18

1193755,52

1018078,54

133699,76

4895,52

2006

1698,09

1553,38

1158,13

531,12

4940,72

1196942,98

1017514,96

136888,40

4949,36

2007

1607,91

1760,45

1048,06

464,68

4881,09

1177405,04

999322,32

136325,09

4893,42

2008

1484,82

2071,45

1114,86

593,34

5264,47

1184972,09

1005470,27

137440,04

5268,79

2009

1219,66

1795,45

1285,97

584,00

4885,08

1118852,44

948002,71

132837,54

4836,09

2010

1270,76

1792,08

1326,59

607,14

4996,56

1167067,99

988649,06

139836,60

5037,57

2011

1233,80

1920,63

1264,68

607,60

5026,71

1114702,58

939416,72

136332,92

5023,09

2012

1203,29

1955,04

1218,99

542,50

4919,82

1116307,89

943012,94

134657,32

4896,82

2013

1194,53

1833,91

1203,53

556,51

4788,48

1115717,60

945460,70

133111,22

4797,02

2014

1227,67

1818,59

1017,29

521,81

4585,37

1067878,91

901312,15

129656,09

4590,59

2015

1227,17

1799,35

1110,86

548,66

4686,04

1090348,90

920087,95

132334,81

4685,98

2016

1238,89

1902,83

1147,07

583,07

4871,86

1110362,34

933167,48

138669,19

4876,72

2017

1292,50

1959,41

1120,38

572,61

4944,90

1122632,24

936720,90

145768,92

4948,17

2018

1383,79

2001,18

1065,51

524,05

4974,53

1123918,94

936474,48

147087,42

4975,86

Tabela EN10-2: Deleži posameznih sektorjev v rabi končne energije v Sloveniji v letih 1992, 2000, 2005, 2010 in obdobju 2015–2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

Raba končne energije [ktoe]

Pred. dej. in gradb. [ktoe]

Promet [ktoe]

Gospodinjstva [ktoe]

Ostala raba [ktoe]

Raba končne energije [%]

Pred. dej. in gradb. [%]

Promet [%]

Gospodinjstva [%]

Ostala raba [%]

1992

3278,74

1142,49

885,05

1020,33

230,88

100

34,85

26,99

31,12

7,04

2000

4426,81

1395,55

1231,05

1124,39

675,82

100

31,52

27,81

25,40

15,27

2005

4869,18

1647,02

1469,03

1185,73

567,40

100

33,83

30,17

24,35

11,65

2010

4996,56

1270,76

1792,08

1326,59

607,14

100

25,43

35,87

26,55

12,15

2015

4686,04

1227,17

1799,35

1110,86

548,66

100

26,19

38,40

23,71

11,71

2016

4871,86

1238,89

1902,83

1147,07

583,07

100

25,43

39,06

23,54

11,97

2017

4944,90

1292,50

1959,41

1120,38

572,61

100

26,14

39,62

22,66

11,58

2018

4974,53

1383,79

2001,18

1065,51

524,05

100

27,82

40,23

21,42

10,53

Tabela EN10-3: Povprečne letne rasti rabe končne energije po sektorjih v Sloveniji za obdobja 1992–2018, 2000–2018, 2005–2018, 2010–2018, 2016–2017 in 2017–2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

1992-2018 [%]

2000-2018 [%]

2005-2018 [%]

2010-2018 [%]

2016-2017 [%]

2017-2018 [%]

Ostala raba

4,88

-1,25

-0,59

-1,71

-1,79

-8,48

Gospodinjstva

0,17

-0,29

-0,78

-2,46

-2,33

-4,90

Promet

4,85

3,48

2,79

1,46

2,97

2,13

Predelovalne dej. in gradb.

0,81

-0,05

-1,23

1,11

4,33

7,06

Tabela EN10-4: Povprečna letna rast rabe končne energije v EU-28, EU-15, EU-10 in Sloveniji za obdobja 1992–2018, 2000–2018, 2005–2018, 2010–2018, 2016–2017 ter 2017–2018
Viri: 

Evropski statistični urad, 2020.

Prikaži podatke

EU-28 [%]

EU-15 [%]

EU-10 [%]

Slovenija [%]

1992-2018

0,21

0,22

0,30

1,79

2000-2018

-0,05

-0,21

1,08

0,65

2005-2018

-0,45

-0,62

0,77

0,13

2010-2018

-0,46

-0,66

0,65

-0,15

2016-2017

1,11

0,38

5,12

1,47

2017-2018

0,11

-0,03

0,90

0,56

Tabela EN10-5: Struktura rabe končne energije po sektorjih za leta 1992, 2005 in 2018 v EU-15, EU-10 in Sloveniji,
Viri: 

Evropski statistični urad, 2020.

Prikaži podatke

Industrija [%]

Promet [%]

Gospodinjstva [%]

Ostala raba [%]

Industrija [ktoe]

Promet [ktoe]

Gospodinjstva [ktoe]

Ostala raba [ktoe]

Raba končne energije [ktoe]

EU-15 1992

27,96

29,15

27,47

15,41

234925,44

244932,77

230783,51

129505,98

840147,70

EU-10 1992

37,25

13,91

30,98

17,86

48992,71

18291,95

40748,97

23493,56

131527,20

SI 1992

33,94

26,12

29,95

9,98

1146,48

882,31

1011,72

337,11

3377,62

EU-15 2005

26,91

29,99

26,90

16,20

256973,00

286402,32

256833,24

154640,97

954849,52

EU-10 2005

26,70

23,07

31,85

18,38

34482,82

29788,15

41123,78

23731,37

129126,13

SI 2005

33,78

30,02

24,43

11,77

1645,85

1462,80

1190,31

573,39

4872,35

EU-15 2018

24,73

31,04

26,29

17,94

217725,05

273249,21

231494,31

157944,97

880413,54

EU-10 2018

25,00

30,80

27,87

16,34

35330,15

43525,08

39387,91

23092,84

141335,98

SI 2018

28,07

39,78

21,57

10,58

1386,91

1965,02

1065,55

522,83

4940,31

Tabela EN10-6: Raba končne energije na prebivalca v EU-28 leta 2018
Viri: 

Evropski statistični urad, 2020.

Prikaži podatke

2000 [toe/preb]

2001 [toe/preb]

2002 [toe/preb]

2003 [toe/preb]

2004 [toe/preb]

2005 [toe/preb]

2006 [toe/preb]

2007 [toe/preb]

2008 [toe/preb]

2009 [toe/preb]

2010 [toe/preb]

2011 [toe/preb]

2012 [toe/preb]

2013 [toe/preb]

2014 [toe/preb]

2015 [toe/preb]

2016 [toe/preb]

2017 [toe/preb]

2018 [toe/preb]

EU-28

2,33

2,37

2,34

2,40

2,42

2,41

2,41

2,36

2,37

2,23

2,32

2,22

2,21

2,21

2,11

2,14

2,18

2,20

2,19

EU-15

2,58

2,62

2,58

2,63

2,64

2,63

2,61

2,55

2,55

2,39

2,49

2,36

2,37

2,36

2,24

2,28

2,30

2,30

2,29

EU-10

1,65

1,70

1,69

1,74

1,78

1,81

1,85

1,85

1,86

1,80

1,90

1,85

1,83

1,81

1,77

1,80

1,89

1,99

2,01

-

Luksemburg

8,08

8,37

8,36

8,82

9,64

9,71

9,40

9,12

9,06

8,27

8,62

8,38

7,94

7,67

7,28

7,09

7,01

7,07

7,22

Finska

4,71

4,80

4,90

4,97

5,01

4,82

5,04

5,03

4,85

4,48

4,91

4,66

4,66

4,55

4,50

4,43

4,59

4,59

4,69

Belgija

3,68

3,76

3,53

3,64

3,64

3,50

3,49

3,36

3,47

3,24

3,48

3,18

3,17

3,28

3,06

3,20

3,22

3,18

3,19

Avstrija

2,97

3,14

3,15

3,29

3,32

3,40

3,38

3,33

3,34

3,17

3,36

3,25

3,24

3,31

3,15

3,20

3,23

3,26

3,16

Švedska

3,95

3,88

3,84

3,81

3,78

3,72

3,69

3,68

3,59

3,42

3,67

3,46

3,45

3,35

3,24

3,27

3,28

3,22

3,16

Nizozemska

3,28

3,31

3,29

3,32

3,36

3,32

3,29

3,24

3,29

3,14

3,34

3,10

3,10

3,09

2,83

2,91

2,93

2,94

2,93

Nemčija

2,68

2,72

2,67

2,72

2,70

2,66

2,73

2,59

2,70

2,54

2,73

2,64

2,69

2,74

2,60

2,62

2,64

2,65

2,60

Danska

2,76

2,83

2,76

2,81

2,85

2,86

2,89

2,89

2,84

2,68

2,80

2,66

2,56

2,52

2,43

2,51

2,56

2,57

2,57

Irska

2,86

2,94

2,90

2,94

2,97

3,08

3,16

3,07

3,00

2,64

2,64

2,40

2,33

2,34

2,33

2,40

2,46

2,45

2,54

SLOVENIJA

2,24

2,31

2,30

2,36

2,41

2,45

2,47

2,43

2,62

2,38

2,46

2,45

2,38

2,33

2,23

2,27

2,36

2,40

2,41

Češka republika

2,44

2,49

2,45

2,57

2,60

2,56

2,60

2,54

2,51

2,39

2,41

2,33

2,32

2,30

2,24

2,30

2,35

2,41

2,39

Estonija

1,73

1,91

1,89

2,00

2,06

2,12

2,15

2,32

2,32

2,07

2,19

2,15

2,19

2,19

2,15

2,12

2,16

2,17

2,24

Francija

2,57

2,64

2,55

2,57

2,58

2,55

2,49

2,42

2,43

2,32

2,38

2,27

2,33

2,36

2,18

2,22

2,24

2,22

2,19

Latvija

1,37

1,52

1,56

1,65

1,72

1,79

1,88

1,97

1,89

1,87

1,94

1,86

1,97

1,90

1,94

1,91

1,94

2,06

2,16

Ciper

2,39

2,45

2,44

2,55

2,54

2,50

2,51

2,54

2,54

2,44

2,36

2,29

2,05

1,87

1,89

1,97

2,08

2,18

2,15

Slovaška

2,03

2,13

2,16

2,09

2,06

2,15

2,12

2,09

2,13

1,97

2,14

2,00

1,91

1,96

1,84

1,86

1,92

2,05

2,04

Združeno kraljestvo

2,61

2,61

2,53

2,55

2,56

2,54

2,49

2,44

2,41

2,22

2,29

2,10

2,14

2,14

2,02

2,04

2,04

2,03

2,03

Litva

1,07

1,12

1,18

1,23

1,29

1,39

1,50

1,60

1,60

1,46

1,53

1,57

1,63

1,61

1,66

1,66

1,77

1,88

1,98

Italija

2,19

2,21

2,22

2,33

2,33

2,37

2,34

2,31

2,29

2,14

2,17

2,08

2,05

1,99

1,86

1,91

1,91

1,90

1,93

Madžarska

1,58

1,66

1,67

1,75

1,74

1,86

1,83

1,73

1,74

1,70

1,74

1,75

1,66

1,67

1,64

1,77

1,82

1,89

1,90

Poljska

1,44

1,45

1,44

1,48

1,52

1,53

1,60

1,62

1,64

1,61

1,74

1,70

1,69

1,66

1,62

1,64

1,75

1,87

1,89

Španija

1,98

2,07

2,08

2,17

2,23

2,27

2,18

2,20

2,08

1,90

1,92

1,86

1,78

1,73

1,71

1,73

1,78

1,82

1,86

Hrvaška

1,33

1,47

1,48

1,58

1,63

1,68

1,68

1,69

1,72

1,67

1,68

1,62

1,56

1,54

1,47

1,56

1,58

1,67

1,67

Portrugalska

1,75

1,76

1,80

1,78

1,81

1,81

1,79

1,80

1,74

1,72

1,71

1,64

1,52

1,51

1,51

1,54

1,57

1,61

1,64

Grčija

1,74

1,79

1,81

1,90

1,88

1,92

1,97

2,00

1,94

1,86

1,71

1,70

1,54

1,39

1,43

1,53

1,55

1,52

1,48

Bolgarija

1,11

1,12

1,15

1,25

1,25

1,32

1,38

1,36

1,33

1,15

1,19

1,26

1,26

1,20

1,24

1,32

1,35

1,39

1,41

Malta

1,15

1,03

0,93

1,00

1,12

1,15

1,15

1,18

1,23

1,10

1,21

1,19

1,21

1,24

1,28

1,32

1,29

1,35

1,39

Romunija

1,01

1,03

1,06

1,12

1,15

1,15

1,17

1,14

1,20

1,09

1,11

1,13

1,13

1,09

1,09

1,10

1,13

1,19

1,21


Cilji

EU si je leta 2007 kot enega od ključnih ciljev za leto 2020 zastavila tudi 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Omenjeni cilj je stopil v veljavo s sprejetjem Direktive o energetski učinkovitosti (EED) leta 2012. V skladu s 3. členom te Direktive si je morala vsaka država članica na tem področju določiti okvirni nacionalni cilj, ki temelji na rabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Slovenija je svoje cilje v skladu z Direktivo opredelila v AN URE iz leta 2015. Indikativni cilj AN URE na področju energetske učinkovitosti tako je, da raba končne energije leta 2020 ne bo presegla 5.118 ktoe. Za posamezne sektorje so zastavljeni tudi indikativni sektorski cilji, in sicer leta 2020 raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ne bo presegla 1.307 ktoe, v prometu 2.201 ktoe, v gospodinjstvih 1.041 ktoe in v ostali rabi 570 ktoe. Na ravni EU je skupni cilj za leto 2020 omejiti rabo končne energije na 1.086 Mtoe.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti, s katero je bil na ravni EU sprejet cilj za najmanj 32,5-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030, z možnostjo za naknadno zvišanje cilja do leta 2023. Države članice so morale svoj prispevek k doseganju tega cilja opredeliti v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Slovenija si je v NEPNu iz leta 2020 za cilj zadala izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007 ter zagotoviti izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije tega leta ne bo presegla 4.717 ktoe, kar je glavni cilj na področju energetske učinkovitosti. V istem dokumentu je za stavbe do leta 2030 načrtovano zmanjšanje rabe končne energije za 20 % glede na leto 2005, za ostale sektorje pa cilji za rabo končne energije niso zastavljeni. Na ravni EU je skupni cilj za leto 2030 omejiti rabo končne energije na 956 Mtoe.


Raba končne energije je leta 2018 znašala 4.975 ktoe. Povečala se je že četrto leto zapored, in sicer tokrat za 0,6 % glede na leto prej. Povečanje je bilo posledica povečanja rabe končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu za 7,1 % in v prometu za 2,1 %. Raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je v veliki meri povečala zaradi izboljšanja zajema statističnih podatkov, v prometu pa je bilo povečanje posledica povečanja prometne aktivnosti, pomembno pa se je povečala tudi prodaja goriva tujim vozilom. V gospodinjstvih in ostali rabi se je raba končne energije leta 2018 zmanjšala za 4,9 oz. 8,5 %, in sicer predvsem zaradi toplejše zime, v storitvah pa tudi zaradi izboljšanja zajema statističnih podatkov v industriji.

Raba končne energije je bila leta 2018 2,8 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Pod indikativnimi ciljnimi vrednostmi sta bili tudi raba končne energije v prometu (-9,1 %) in ostali rabi (-8 %), medtem ko je raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu indikativno ciljno vrednost presegala za 5,8 %, v gospodinjstvih pa za 2,4 %. Kljub temu, da lahko že kratkotrajna, a velika rast rabe končne energije v katerem izmed sektorjev povzroči tudi povečanje skupne rabe končne energije, bo, tudi zaradi pandemije koronavirusa, indikativni cilj na ravni rabe končne energije v letu 2020 predvidoma dosežen.

Raba končne energije se je v obdobju od 1992 do leta 2018 povečala za 51,7 %, pri čemer je rast iz obdobja do leta 1997 znašala 37,1 %. Leta 1998 se je raba znižala, predvsem zaradi padca prodaje motornih goriv tujcem. V obdobju 1999‒2006 se je raba končne energije povečevala. Povprečna letna rast je znašala 1,7 %. Leta 2007 je sledilo zmanjšanje rabe za 1,2 % zaradi zmanjšanja rabe v sektorjih predelovalne dejavnosti in široka raba. Leta 2008 se je raba končne energije v široki rabi glede na leto prej znatno povečala, kar je ob intenzivni rasti prometnega sektorja vplivalo na najvišjo letno rast rabe končne energije po letu 1994, v višini 7,9 %. Tega leta je bila s 5.264 ktoe dosežena tudi najvišja raba končne energije v opazovanem obdobju. Gospodarska kriza je v naslednjem letu vplivala na njeno zmanjšanje za 7,2 %. V letu 2009 je bila izboljšana metodologija zbiranja podatkov o rabi obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, zaradi česar se je njihova raba močno povečala. 2,3 % višja raba leta 2010 glede na leto prej je posledica gospodarskega okrevanja ter hladnejše zime, v manjši meri pa tudi vključitve neposredne rabe geotermalne energije v ostalo rabo. Višja raba leta 2011 je posledica naraščanja rabe energije v prometu, nižja raba leta 2012 pa nižje rabe v vseh sektorjih razen v prometu. Zniževanje rabe se je nadaljevalo tudi v letih 2013 in 2014 (2,7 % oz. 4,2 % glede na leto prej) kot posledica nižje rabe v sektorjih prometa in gospodinjstev. Od leta 2015 dalje raba končne energije narašča in je bila leta 2018 glede na leto 2014 višja za 8,5 %. V obdobju 2000‒2018 je povprečna letna rast znašala 0,7 %.

V obdobju 1992‒2018 se je raba končne energije najbolj povečala v sektorjih promet in ostala raba. V prometu je bilo leta 2018 porabljeno 126,1 % (za 1.116 ktoe) več energije kot leta 1992. Leta 1997 je bil dosežen prvi vrh rabe zaradi vpliva bencinskega turizma. Po ukrepih sosednjih držav je raba do leta 2000 upadala. V obdobju 2000‒2008 je bila zabeležena 7,6-odstotna povprečna letna rast. Zlasti intenzivno je raba rasla v letih 2007 (s 13,3 %) in 2008 (s 17,7 %), ko je bila v obdobju 1994‒2018 rekordna. Visoka rast rabe končne energije v prometu do leta 2008 je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva, povečanja števila prevoženih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je pomemben generator večje rabe tekočih goriv porast tranzitnega prometa (Božičnik, 2006) v kombinaciji z nižjimi cenami pogonskih goriv glede na sosednje države. Leta 2009 se je raba, kot posledica gospodarske krize in spremembe razmerij pri cenah goriv, zmanjšala za 13,3 %, leta 2010 pa za 0,2 %. Z gospodarskim okrevanjem in bolj ugodno ceno goriv je sledila rast, leta 2011 za 7,2 %, leta 2012 pa za 1,8 %. V obdobju 2013‒2015 se je raba energije v prometu zmanjševala, in sicer predvsem na račun razmerij v cenah goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Od leta 2016 dalje raba končne energije v prometu ponovno narašča, zlasti zaradi povečanja prometne aktivnosti, in je bila leta 2018 glede na leto 2015 višja za 11,2 %. Leta 2007 je promet s 36 % rabe končne energije postal najpomembnejši sektor, leta 2008 pa se je z 39 % na tem mestu še utrdil. Po zmanjšanju deleža leta 2009 in 2010 na 37 oz. 36 %, se delež od vključno leta 2011 dalje giblje med 38 in 40 %. Tudi leta 2018 je znašal 40 %. Leta 1992 je bil promet šele tretji sektor po deležu, leta 2000 pa drugi.

Raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je po večletni rasti v letu 2007 prvič po letu 2002 zmanjšala, in sicer za dobrih 5 %. Zmanjševanje se je nadaljevalo v letih 2008 in 2009 z letno stopnjo slabih 8 % oz. 18 %. Zmanjšanje v letu 2007 je bilo posledica znižanja intenzivnosti rabe energije, zlasti zaradi ukinitve nekaterih energetsko intenzivnih proizvodnih procesov zaradi okoljskih zahtev, medtem ko se je dodana vrednost ‒ gospodarska aktivnost ‒ povečala. Zmanjšanje v letih 2008 in zlasti 2009 je bilo posledica gospodarske krize. Leta 2010 se je zaradi gospodarskega okrevanja raba povečala za 4,2 %. V letu 2011 se je raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu zmanjšala za slabe 3 % zlasti zaradi znižanja intenzivnosti rabe energije, v letih 2012 in 2013 pa za 2,5 oz. 0,7 % predvsem zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Od vključno leta 2014 dalje se raba končne energije v tem sektorju zaradi večje gospodarske aktivnosti povečuje in je bila leta 2018 glede na leto 2013 višja za 15,8 %. Povečanje v letu 2018 je tudi posledica izboljšanja zajema statističnih podatkov o rabi energije v tem sektorju, saj je sedaj vključena celotna raba sektorja predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, medtem ko je bila prej vključena samo raba energije podjetij, ki so bila del zbiranja podatkov preko vprašalnikov. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2018 višja za 21,1 %, glede na leto 2005 nižja za 16 % in glede na leto 2010 višja za 8,9 %. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so leta 2018 predstavljali 28-odstotni delež v skupni rabi končne energije, kar je za 7 odstotnih točk manj kot leta 1992 in 2 odstotni točki več kot leta 2010. Sektor je bil leta 1992 po deležu največji, v obdobju 2009‒2013 pa šele tretji, tudi za gospodinjstvi.

Raba končne energije v gospodinjstvih se je po naraščanju od leta 1998 v letih 2004‒2007 zmanjševala. V obdobju med leti 2008 do 2010 se je povečevala, potem pa v obdobju 2011‒2014 ponovno zmanjševala, največ leta 2014, za 15,5 %, kar je posledica manjše rabe goriv zaradi izrazito tople zime. V letih 2015 in 2016 je sledilo povečanje rabe energije za 9,2 oz. 3,3 %, v letih 2017 in 2018 pa zmanjšanje za 2,3 oz. 4,9 %. Zaradi velikega deleža rabe končne energije za ogrevanje, so spremembe rabe energije v gospodinjstvih odvisne tudi od tega, kako tople so zime, k trendu zmanjševanje rabe energije po letu 2010, v obdobju 2010‒2018 se je raba zmanjšala za skoraj 20 %, pa prispeva tudi povečevanje učinkovitosti rabe energije zaradi izvajanja številnih ukrepov, ki jih spodbuja tudi Eko sklad. V opazovanem obdobju je do največjega povečanja rabe energije prišlo leta 2009, za 15,3 %, ki pa je bilo predvsem posledica znatnega povečanja rabe lesne biomase zaradi metodološkega izboljšanja statistike rabe lesne biomase v gospodinjstvih ter vključitve rabe sončne energije s sprejemniki in geotermalne energije s toplotnimi črpalkami. Delež rabe v gospodinjstvih v skupni rabi končne energije se je zmanjšal z 31 % leta 1992 na 21 % leta 2018.

V sektorju ostala raba (javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo) je bila raba končne energije leta 2018 glede na leto 1992 višja za 127 %. Do največjega povečanja je prišlo leta 1996, ko se je raba povečala za 150 %, zaradi metodoloških sprememb. Od vključno leta 2000 dalje je raba v tem sektorju izrazito spremenljiva (letne spremembe v razponu od -29,3 do +27,7 %), kar je posledica načina njenega določanja. Rabe končne energije v tem sektorju se namreč ne spremlja, ampak se jo izračuna kot razliko med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in gospodinjstva, kar otežuje razlago trendov. Z izjemo neposredne rabe geotermalne energije, ki je bila v bilanco vključena leta 2010, statistika tudi ne spremlja rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote, kar pomeni, da stavbe storitvenega sektorja ob menjavi fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije (toplotna črpalka, sprejemniki sončne energije, kotel na lesno biomaso) izpadejo iz statistike, kar lahko še dodatno prispeva k zmanjšanju rabe energije v tem sektorju. V obdobju 2010‒2018 se je raba končne energije v tem sektorju zmanjšala 13,7 %. V letih 2015 in 2016 se je povečala za 5,1 oz. 6,3 %, in sicer predvsem zaradi povečanja rabe zemeljskega plina in električne energije, v letih 2017 in 2018 pa se je zmanjšala za 1,8 oz. 8,5 %, v zadnjem letu zlasti zaradi tople zime ter povečanja rabe energije v predelovalnih dejavnostih zaradi izboljšanja statističnega zajema. Delež v skupni rabi končne energije je leta 2018 znašal 11 %.

Raba končne energije na prebivalca s 7,22 toe/preb tudi leta 2018 še naprej ostaja daleč najvišja v Luksemburgu, zaradi vpliva bencinskega turizma in prisotnosti energetsko intenzivnih dejavnosti, najnižja pa je bila z 1,21 toe/preb v Romuniji, kar je glede na nižji življenjski standard pričakovano. Velike razlike med državami so posledica številnih faktorjev, med drugim razlik v življenjskem standardu, učinkovitosti rabe energije ter strukturi rabe končne energije, podnebnih razmer, strukture gospodarstva, razpršenosti poselitve, razvitosti javnega prevoza, vpliva tranzitnega prometa idr. Če je npr. v državi višji delež industrije, to prispeva k višji rabi končne energije na prebivalca. V Sloveniji je raba končne energije na prebivalca leta 2018 znašala 2,41 toe/preb in je bila 5 % višja od povprečja za EU-15. Glede na leto 2000 se je povečala za 7,4 %, v EU-15 se je v istem obdobju zmanjšala za 11 %, najvišjo vrednost pa je dosegla leta 2008 z 2,62 toe/preb. V strukturi rabe končne energije je bilo leta 2018 v primerjavi z EU-15 opaziti nekoliko višji delež predelovalnih dejavnosti in gradbeništva (28 in 25 %), medtem ko je bil delež prometa znatno višji (40 in 31 %), deleža ostale rabe (11 in 18 %) in gospodinjstev (22 in 26 %) pa nižja.

Na rabo končne energije vpliva širok nabor politik, namenjenih spodbujanju učinkovite rabe energije. V Sloveniji so ti ukrepi za obdobje do leta 2020 združeni v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 in Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE) ter zaradi vpliva na izpuste toplogrednih plinov tudi v Operativnem programu ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Prvi akcijski načrt, za obdobje 2008‒2016, je bil sicer sprejet leta 2008, njegov cilj je bilo doseči najmanj 4.273 GWh prihranka končne energije, drugi, za obdobje 2011‒2016, pa je bil leta 2011 pripravljen, ne pa tudi sprejet. Oba načrta sta bila pripravljena v skladu z zahtevami Direktive (2006/32/ES) o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah iz leta 2006. Akcijska načrta za obdobje do leta 2020 sta bila nato pripravljena v skladu z zahtevami Direktive (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti iz leta 2012, katere glavni namen je bil pomembno prispevati k doseganju cilja EU na področju zmanjšanja rabe energije, to je 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020. V tem okviru si je Slovenija zadala cilj na ravni primarne energije (za podrobnosti glej kazalec EN16), medtem ko so cilji na ravni rabe končne energije, ki so predmet tega kazalca, indikativni. Konec februarja 2020 je bil sprejet Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), v katerem so za obdobje 2021‒2030 v okviru razsežnosti energetske učinkovitosti zastavljeni cilji na področju učinkovite rabe energije, v okviru razsežnosti razogljičenje pa cilji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Dokument je bil pripravljen v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivo (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, oboje iz leta 2018.

Poleg ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v ožjem smislu, na rabo končne energije zelo vplivajo tudi ukrepi trajnostne prometne politike in splošnih razvojnih politik, zlasti davčne politike, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter prostorskega načrtovanja, ki podpira energetsko učinkovitost


Cilji in pravna podlaga
Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.
Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.
Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PS03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992‒1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire), in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna in plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SiStat Statističnega urada RS (tekoča goriva). Po letu 2000 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SiStat.
EUROSTAT spremlja rabo končne energije z različnimi kategorijami. Zaradi spremljanja doseganja ciljev na področju energetske učinkovitosti v kazalcu uporabljamo kategorijo Final energy consumption (Europe 2020‒2030), z izjemo grafa EN10-5, kjer uporabljamo kategorijo Final energy consumption – energy use, za katero so pri EUROSTATU na razpolago tudi podatki po sektorjih. V obeh primerih se raba končne energije razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS v rabi končne energije upošteva tudi rabo končne energije v energetskem sektorju in v neenergetski rabi, poleg tega pa k rabi energije v prometu prišteva tudi rabo energije v letalstvu, EUROSTAT pa ne. Kategorija Final energy consumption (Europe 2020‒2030) je tako skladna z izračunom iz SURS-ovih podatkov, kjer sta kategoriji Končna poraba odšteti kategoriji Končna poraba ‒ energetski sektor in Končna poraba ‒ neenergetska raba, kategorijo Final energy consumption – energy use pa dobimo, če temu odštejemo še rabo energije v letalstvu. Po EUROSTAT-ovi definiciji je raba končne energije (Final consumption – energy use) sicer vsota rabe končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in široka raba.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih Slovenija

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

SURS, spletna aplikacija SiStat

 

 

1992–2018

 

 

oktobra za preteklo leto

 

 

enkrat letno

 

 

10.07.2020

 

 

da, s prilagoditvami

 

Raba končne energije po sektorjih

Informacije o kakovosti za ta kazalec:
Prednosti in slabosti kazalca
Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
Poimenovanja sektorjev v kazalcu in nacionalnih dokumentih na področju energetske učinkovitosti se nekoliko razlikujejo. Sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v kazalcu je tako ekvivalenten sektorju industrija v nacionalnih dokumentih, podobno pa je sektor ostala raba iz kazalca v nacionalnih dokumentih poimenovan storitveni sektor, pri čemer je v ostali rabi vključena tudi raba energije v kmetijskih strojih. Široka raba v kazalcu zajema gospodinjstva in ostalo rabo.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca je za podatke ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % rabe energije na ravni države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna glede časovne primerljivosti zlasti za sektorske podatke. Za obdobje 1992‒1999 ne obstaja uraden podatek, ki bi bil primerljiv s podatki za obdobje po letu 2000. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje po letu 2000 prišlo do odstopanj, zlasti pri sektorski razporeditvi rabe končne energije. Raba energije v gospodinjstvih do leta 2009 ni predstavljala dejanske rabe, saj podatka o rabi lesne biomase in drugih obnovljivih virov ni bilo na voljo. Zato se je uporabljala vrednost iz leta 2002. Od leta 2009 dalje se raba energentov (les, geotermalna energija – toplotne črpalke, sončna energija – sprejemniki sončne energije), ki jih SURS ne spremlja, izračunava modelsko.
Skupna ocena
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi podatki – EU

Metodologija zbiranja podatkov: Za grafe v kazalniku, kjer gre za primerjavo med Slovenijo in EU (EN10-4, EN10-5 in EN10-6), so bili tako za EU kot tudi Slovenijo v celoti uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. V preteklosti je namreč EUROSTAT uporabljal povprečne kurilne vrednosti za Evropo, SURS pa nacionalne kurilne vrednosti. EUROSTAT je sicer v zadnjem času prešel na kaskadni sistem uporabe kurilnih vrednosti, v okviru katerega v primeru, da država pravočasno izpolni svoje poročevalske obveznosti, uporabi kurilne vrednosti, ki jim jih posreduje država, v nasprotnem primeru pa uporabi povprečne vrednosti.
Pri pripravi podatkov za graf EN10-6, so bili za število prebivalcev po posameznih državah članicah EU uporabljeni podatki za 1. januar.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Raba končne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik med rabo končne energije in številom prebivalcev za posamezno državo članico EU, EU-28, EU-15 in EU-10.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih EU

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

 

 

1992–2018

 

 

maja za dve leti nazaj

 

 

enkrat letno

 

 

10.07.2020

 

 

da

 

Raba končne energije po sektorjih

Skupna raba končne energije

število

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

2000–2018

februar/marec za preteklo leto

enkrat letno

10.07.2020

da

Geografska pokritost: EU-15 vključuje prvotne države članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. EU-28 vključuje poleg EU-15 in EU-10 še Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Drugi viri in literatura

-   MG, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008‒2016 (AN URE 1) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure1.pdf)

-   MOP, 2014. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/op_tgp_2020.pdf)

-   MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)

-   MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)

-   MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

-   EC, 2020. Energy efficiency targets – spletna stran (https://ec.europa.eu/energy/topics/energy-efficiency/targets-directive-and-rules/eu-targets-energy-efficiency_en). Pridobljeno 3. 9. 2020


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER