KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2018 so se, glede na leto 2017, slovenski izpusti TGP zvišali za 0,8 % vendar je Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2018 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 10,0 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2014 znašal 4,68 gha/prebivalca. Za takšen življenjski stil bi potrebovali 2,78 planeta, da bi živeli znotraj njegovih obnovitnevnih zmožnosti. To našo državo uvršča v povprečje držav Evropske unije. Okoli 60 % okoljskega odtisa prispeva ogljični odtis. Glede na različne sektorje pri ekološkem odtisu najbolj izstopata transport in stavbe (36%). Učinkovito zmanjšanje tega deleža je potrebno pospešiti z energetsko obnovo starih stavb in načrtovati energijsko bolj učinkovite stavbe, ki bodo dobivale energijo iz obnovljivih virov energije.

Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).

Neutral

V letu 2020 v Sloveniji beležimo rahel porast števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO): evidentirali smo 1132 FDO v skupni površini 3695,3 ha. Glede na stanje leta 2017 se je njihovo število povečalo za 51, skupna površina za 272,5 ha.

Prisotni so pozitivni trendi v smeri oživljanja FDO, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah, na 292 FDO pa je v zadnjih letih prišlo do večjih sprememb, marsikje so se pričeli postopki sanacije in ponovne oživitve dejavnosti, spet drugje pa se je fizično stanje in degradiranost območja še poslabšala.

Bad

V obdobju od leta 2008 do 2012 smo še naprej priča povečevanju obsega pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal v Sloveniji predstavljajo 5,4 %. Po stopnji pozidanosti izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija. Obstoječi podatkovni viri ne omogočajo natančnega količinskega ovrednotenja procesa pozidave.

Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države. V  letu 2018 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak  je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.

Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2018 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov.

Neutral

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Neutral

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz
pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, ki ga
ponovno uvrščamo med zmerno obremenjena , mezotrofna jezera. Kljub temu je Blejsko jezero občasno še vedno preobremenjeno s fosforjevimi spojinami, kar se


SLEDI NAM

TWITTER