KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo količina letnih padavin rahlo povečala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj padavin pa bo poleti.  

Neutral

Vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2001–2017 niha. Nihanje je predvsem posledica nihanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter fizičnega obsega proizvodnje. V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov nekoliko povišale, a so neugodne vremenske razmere s spomladansko pozebo, poletno sušo ter številnimi neurji s točo močno zaznamovale rastlinsko pridelavo ter vplivale na še manjšo vrednost kmetijske proizvodnje glede na leto 2016.

Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2007–2016 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Good

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal (za 97 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha.  V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha).

Neutral

V dvanajstih letih (2008-2020) indeks ptic kmetijske krajine znaša 81,6, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 61,7. Trinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub rahlemu naraščanju trenda v zadnjih petih letih.

Bad

Po letu 2012 se v Sloveniji še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2019 predstavljajo 5,6 %. Pozidana območja so se v tem obdobju prednostno širila na travinje (47 %), gozd (21 %) in trajne nasade (13 %), v obdobju 2012–2019 pa se je skupen obseg pozidanih površin povečal za 3.966 ha. Obstoječi podatkovni viri v Sloveniji še ne omogočajo ovrednotenja dejanske izgube zemljišč za potrebe pozidave.


SLEDI NAM

TWITTER