KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Domov > Kmetijstvo > Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

[KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2021 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 87 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 50 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji. V obdobju 2015–2019 je Slovenija izkazovala malenkost manjši bruto bilančni presežek dušika (48 kg N/ha) kot so ga izkazovale izbrane države članice EU (53 kg N/ha).

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom dušika. Skupen (bruto) vnos dušika predstavljajo naslednji viri: dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija dušika z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, digestati, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem dušika predstavlja dušik v pospravljenih pridelkih kmetijskih rastlin.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo dušik ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke dušika smo izrazili v tonah dušika (t N) na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2021. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema dušika ter podana primerjava z izbranimi državami Evropske unije v obdobju 2015–2019.

Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2021
Viri: 

KIS, 2023

Prikaži podatke

Skupni vnos N [t N]

Živinska gnojila [t N]

Mineralna gnojila [t N]

Atmosferska depozicija [t N]

Biološka fiksacija [t N]

Seme in sadilni material [t N]

Druga organska gnojila [t N]

Živinska gnojila [%]

Mineralna gnojila [%]

Atmosferska depozicija [%]

Biološka fiksacija [%]

Seme in sadilni material [%]

Druga organska gnojila [%]

1992

91272,13

41745,78

38938

8338,07

1781,20

338,51

130,56

45,74

42,66

9,14

1,95

0,37

0,14

1993

82953,37

39052,39

33376

8291,40

1763,63

339,39

130,56

47,08

40,23

10,00

2,13

0,41

0,16

1994

82969,43

38855,61

33944

8063,79

1653,28

322,19

130,56

46,83

40,91

9,72

1,99

0,39

0,16

1995

82010,14

39665,54

32235

7874,48

1778,12

326,44

130,56

48,37

39,31

9,60

2,17

0,40

0,16

1996

79387,22

38317,80

31296

7702,10

1637,35

311,21

122,76

48,27

39,42

9,70

2,06

0,39

0,15

1997

81032,08

37570,77

33999

7414,07

1638,40

294,88

114,96

46,37

41,96

9,15

2,02

0,36

0,14

1998

82326,66

38209,25

34801

7363,77

1546,68

298,80

107,16

46,41

42,27

8,94

1,88

0,36

0,13

1999

82609,85

38941,21

34380

7478,87

1432,53

291,53

85,71

47,14

41,62

9,05

1,73

0,35

0,10

2000

84411,80

40836,41

34159

7634,40

1409,19

308,54

64,26

48,38

40,47

9,04

1,67

0,37

0,08

2001

84052,50

40018,54

34765

7644,36

1241,77

310,77

72,06

47,61

41,36

9,09

1,48

0,37

0,09

2002

84696,03

42030,20

33412

7581,93

1282,95

293,49

95,46

49,62

39,45

8,95

1,51

0,35

0,11

2003

82938,44

39085,23

34501

7645,64

1339,27

296,99

70,31

47,13

41,60

9,22

1,61

0,36

0,08

2004

76875,89

37520,55

30264

7357,80

1381,82

294,25

57,48

48,81

39,37

9,57

1,80

0,38

0,07

2005

76746,89

37899,60

29169

7631,39

1700,85

290,73

55,34

49,38

38,01

9,94

2,22

0,38

0,07

2006

77931,96

38063,22

30383

7354,77

1755,00

306,52

69,46

48,84

38,99

9,44

2,25

0,39

0,09

2007

78844,25

39630,57

29613

7476,99

1733,83

304,92

84,93

50,26

37,56

9,48

2,20

0,39

0,11

2008

72617,88

37867,08

25039

7386,36

1918,61

306,39

100,45

52,15

34,48

10,17

2,64

0,42

0,14

2009

75679,61

37908,59

28202

7027,44

2123,09

302,20

116,29

50,09

37,26

9,29

2,81

0,40

0,15

2010

74290,24

37044,30

27486

7239,80

2085,22

285,47

149,45

49,86

37,00

9,75

2,81

0,38

0,20

2011

72284,49

35804,01

27134

6872,93

2056,13

269,85

147,58

49,53

37,54

9,51

2,84

0,37

0,20

2012

71462,10

35464,15

26300

7194,80

2052,56

287,20

163,41

49,63

36,80

10,07

2,87

0,40

0,23

2013

72081,92

35037,31

27263

7183,32

2141,89

277,16

179,23

48,61

37,82

9,97

2,97

0,38

0,25

2014

74187,45

35719,93

28612

7233,29

2127,83

289,25

205,15

48,15

38,57

9,75

2,87

0,39

0,28

2015

75549,76

36729,31

28319

7152,93

2846,41

290,72

211,38

48,62

37,48

9,47

3,77

0,38

0,28

2016

75425,40

37223,43

27097

7165,07

3397,60

300,21

242,09

49,35

35,93

9,50

4,50

0,40

0,32

2017

74939,03

36782,36

27084

7221,23

3378,67

295,21

177,57

49,08

36,14

9,64

4,51

0,39

0,24

2018

74662,25

36499,48

27293

7159,44

3135,19

287,43

287,71

48,89

36,56

9,59

4,20

0,38

0,39

2019

74957,21

36354,00

28048

7197,33

2848,10

280,00

229,78

48,50

37,42

9,60

3,80

0,37

0,31

2020

74273,87

36079,67

27692

7260,95

2684,94

287,98

268,33

48,58

37,28

9,78

3,61

0,39

0,36

2021

75850,22

36181,44

29143

7192,29

2745,85

285,52

302,12

47,70

38,42

9,48

3,62

0,38

0,40
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2021
Viri: 

KIS, 2023

Prikaži podatke

Skupni odvzem N [t N]

Trajni travniki [t N]

Žita [t N]

Zelena krma z njiv [t N]

Korenovke in gomoljnice [t N]

Sadje [t N]

Industrijske rastline [t N]

Zelenjadnice [t N]

Stročnice [t N]

Trajni travniki [%]

Žita [%]

Zelena krma z njiv [%]

Korenovke in gomoljnice [%]

Sadje [%]

Industrijske rastline [%]

Zelenjadnice [%]

Stročnice [%]

1992

28752,00

17811,27

6028,00

2760,09

1060,33

534,73

293,18

242,55

21,86

61,95

20,97

9,60

3,69

1,86

1,02

0,84

0,08

1993

29376,14

16712,21

6762,38

3565,82

1204,01

559,41

277,76

269,78

24,77

56,89

23,02

12,14

4,10

1,90

0,95

0,92

0,08

1994

49789,44

32460,04

8416,82

5815,28

1754,89

621,46

404,81

253,80

62,35

65,19

16,90

11,68

3,52

1,25

0,81

0,51

0,13

1995

46921,32

29760,91

8170,15

6051,23

1834,91

547,24

212,72

273,94

70,23

63,43

17,41

12,90

3,91

1,17

0,45

0,58

0,15

1996

45376,16

28330,24

7762,42

6223,37

1840,71

632,42

250,88

283,87

52,25

62,43

17,11

13,72

4,06

1,39

0,55

0,63

0,12

1997

49428,23

31401,79

8578,90

6673,26

1682,98

575,47

194,19

274,81

46,83

63,53

17,36

13,50

3,40

1,16

0,39

0,56

0,09

1998

49491,84

30783,48

8919,45

6709,22

1922,48

640,83

212,69

261,39

42,30

62,20

18,02

13,56

3,88

1,29

0,43

0,53

0,09

1999

47511,12

30940,35

7557,26

5960,35

2007,07

543,40

184,91

288,39

29,40

65,12

15,91

12,55

4,22

1,14

0,39

0,61

0,06

2000

40831,47

25411,72

7968,03

4673,57

1640,73

716,01

136,72

258,70

25,98

62,24

19,51

11,45

4,02

1,75

0,33

0,63

0,06

2001

40152,38

26073,30

8102,99

3928,52

1101,47

521,24

186,09

211,46

27,30

64,94

20,18

9,78

2,74

1,30

0,46

0,53

0,07

2002

50404,47

32957,61

9754,26

5018,98

1286,05

714,70

390,61

234,05

48,21

65,39

19,35

9,96

2,55

1,42

0,77

0,46

0,10

2003

33416,41

20670,42

6432,20

4189,68

973,80

571,51

352,69

195,82

30,28

61,86

19,25

12,54

2,91

1,71

1,06

0,59

0,09

2004

50951,79

33251,55

9267,40

5722,63

1223,39

777,89

369,94

264,69

74,29

65,26

18,19

11,23

2,40

1,53

0,73

0,52

0,15

2005

54875,43

35890,04

9153,81

7038,79

1256,23

648,93

404,06

281,64

201,95

65,40

16,68

12,83

2,29

1,18

0,74

0,51

0,37

2006

44545,71

28877,24

7933,84

5004,77

1059,66

628,12

422,70

257,53

361,85

64,83

17,81

11,24

2,38

1,41

0,95

0,58

0,81

2007

49106,58

32889,33

8501,95

5440,37

491,76

662,40

697,60

213,28

209,90

66,98

17,31

11,08

1,00

1,35

1,42

0,43

0,43

2008

51120,84

34194,84

9335,78

5702,98

380,35

582,79

517,19

258,25

148,66

66,89

18,26

11,16

0,74

1,14

1,01

0,51

0,29

2009

50252,71

33822,07

8542,06

6006,73

401,02

598,05

528,13

277,41

77,25

67,30

17,00

11,95

0,80

1,19

1,05

0,55

0,15

2010

52784,93

35652,00

9161,24

5929,51

366,59

628,31

776,45

196,73

74,10

67,54

17,36

11,23

0,69

1,19

1,47

0,37

0,14

2011

49663,60

31718,72

9726,92

6096,05

344,98

639,95

750,44

249,88

136,65

63,87

19,59

12,27

0,69

1,29

1,51

0,50

0,28

2012

44216,07

27622,23

9440,84

5378,97

290,22

460,34

742,83

219,16

61,47

62,47

21,35

12,17

0,66

1,04

1,68

0,50

0,14

2013

39155,52

25371,32

7449,09

4634,03

235,08

561,54

642,60

224,71

37,15

64,80

19,02

11,83

0,60

1,43

1,64

0,57

0,09

2014

53897,79

34292,96

10456,78

7037,70

339,59

538,10

891,67

278,67

62,33

63,63

19,40

13,06

0,63

1,00

1,65

0,52

0,12

2015

54144,92

34536,75

10039,80

7578,39

319,53

655,67

638,67

305,15

70,96

63,79

18,54

14,00

0,59

1,21

1,18

0,56

0,13

2016

55437,10

34941,88

10275,84

8025,98

300,30

462,25

991,71

330,04

109,11

63,03

18,54

14,48

0,54

0,83

1,79

0,60

0,20

2017

43897,50

26502,39

8871,90

6573,33

278,18

344,97

931,31

295,70

99,71

60,37

20,21

14,97

0,63

0,79

2,12

0,67

0,23

2018

54011,68

34331,22

9483,94

7932,26

276,93

775,88

799,57

313,99

97,90

63,56

17,56

14,69

0,51

1,44

1,48

0,58

0,18

2019

54342,28

34525,00

10259,24

7589,81

265,36

489,93

749,65

364,32

98,98

63,53

18,88

13,97

0,49

0,90

1,38

0,67

0,18

2020

58947,35

36817,84

11954,56

7994,13

344,54

545,68

814,75

407,45

68,38

62,46

20,28

13,56

0,58

0,93

1,38

0,69

0,12

2021

52615,87

32918,69

11216,98

6781,20

247,46

312,70

731,19

347,55

60,09

62,56

21,32

12,89

0,47

0,59

1,39

0,66

0,11
Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2021
Viri: 

KIS, 2023

Prikaži podatke

Bruto bilančni presežek [t N]

Izpusti [t N]

Neto bilančni presežek [t N]

KZU [1000 ha]

Bruto bilančni presežek [kg N/ha]

Izpusti [kg N/ha]

Neto bilančni presežek [kg N/ha]

1992

62520,13

19844,09

42676,03

555,87

112,47

35,70

76,77

1993

53577,23

18359,93

35217,30

552,76

96,93

33,22

63,71

1994

33179,98

18295,13

14884,85

537,59

61,72

34,03

27,69

1995

35088,83

18336,07

16752,75

524,97

66,84

34,93

31,91

1996

34011,06

17542,35

16468,71

513,47

66,24

34,16

32,07

1997

31603,85

17450,07

14153,78

494,27

63,94

35,30

28,64

1998

32834,83

17685,97

15148,86

490,92

66,88

36,03

30,86

1999

35098,72

17657,65

17441,07

498,59

70,40

35,42

34,98

2000

43580,34

18316,92

25263,41

508,96

85,63

35,99

49,64

2001

43900,12

18060,14

25839,98

509,62

86,14

35,44

50,70

2002

34291,56

18865,52

15426,04

505,46

67,84

37,32

30,52

2003

49522,03

17708,21

31813,82

509,71

97,16

34,74

62,42

2004

25924,11

16715,71

9208,39

490,52

52,85

34,08

18,77

2005

21871,47

16838,98

5032,49

508,76

42,99

33,10

9,89

2006

33386,25

16956,92

16429,33

490,32

68,09

34,58

33,51

2007

29737,66

17436,80

12300,86

498,47

59,66

34,98

24,68

2008

21497,04

16340,85

5156,19

492,42

43,66

33,18

10,47

2009

25426,90

16809,27

8617,64

468,50

54,27

35,88

18,39

2010

21505,31

16282,99

5222,32

482,65

44,56

33,74

10,82

2011

22620,89

15669,09

6951,81

458,20

49,37

34,20

15,17

2012

27246,03

15615,34

11630,69

479,65

56,80

32,56

24,25

2013

32926,40

15426,00

17500,40

478,89

68,76

32,21

36,54

2014

20289,66

15688,95

4600,71

482,22

42,08

32,53

9,54

2015

21404,84

15962,52

5442,32

476,86

44,89

33,47

11,41

2016

19988,29

16146,81

3841,48

477,67

41,85

33,80

8,04

2017

31041,53

15897,85

15143,68

481,42

64,48

33,02

31,46

2018

20650,56

15945,48

4705,08

477,30

43,27

33,41

9,86

2019

20614,93

15862,31

4752,63

479,82

42,96

33,06

9,90

2020

15326,52

15838,74

-512,22

484,06

31,66

32,72

-1,06

2021

23234,35

15835,75

7398,60

479,49

48,46

33,03

15,43
Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa)
Viri: 

KIS, 2023

Prikaži podatke

Vnos [kg N/ha]

Odvzem [kg N/ha]

Učinkovitost N [%]

1992

164,20

51,72

31,50

1993

150,07

53,14

35,41

1994

154,34

92,62

60,01

1995

156,22

89,38

57,21

1996

154,61

88,37

57,16

1997

163,94

100,00

61,00

1998

167,70

100,81

60,12

1999

165,69

95,29

57,51

2000

165,85

80,23

48,37

2001

164,93

78,79

47,77

2002

167,56

99,72

59,51

2003

162,72

65,56

40,29

2004

156,72

103,87

66,28

2005

150,85

107,86

71,50

2006

158,94

90,85

57,16

2007

158,17

98,52

62,28

2008

147,47

103,81

70,40

2009

161,54

107,26

66,40

2010

153,92

109,36

71,05

2011

157,76

108,39

68,71

2012

148,99

92,18

61,87

2013

150,52

81,76

54,32

2014

153,85

111,77

72,65

2015

158,43

113,54

71,67

2016

157,90

116,06

73,50

2017

155,66

91,18

58,58

2018

156,43

113,16

72,34

2019

156,22

113,26

72,50

2020

153,44

121,78

79,36

2021

158,19

109,73

69,37
Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v izbranih državah članicah Evropske unije v obdobju 2015–2019
Viri: 

Eurostat, 2023

Prikaži podatke

2015 [kg N/ha]

2016 [kg N/ha]

2017 [kg N/ha]

2018 [kg N/ha]

2019 [kg N/ha]

2015-2019 [kg N/ha]

Romunija

8,60

-1,40

-12,60

-27,40

-24,90

-11,54

Latvija

28

25,40

22,20

26,40

12,40

22,88

Litva

25

0

0

43,50

40,80

36,43

Švedska

31,70

36,70

35,30

60,60

26,10

38,08

Francija

37,30

47,50

33,70

40,80

38

39,46

Avstrija

44,60

29

44,40

45,90

34,10

39,60

Slovaška

38,40

16,40

27,10

62,60

63,30

41,56

Portugalska

44,30

46,70

44,90

45,50

45,20

45,32

Slovenija

44,90

41,80

64,60

43,40

43,20

47,58

Poljska

47,80

44,10

48,40

61,80

47,40

49,90

Finska

49,50

47,40

51,50

58

43,70

50,02

Bolgarija

28

71,10

65,80

61,80

28,80

51,10

Povprečje

53,26

Hrvaška

59,70

35,40

65,10

57,60

53,40

54,24

Nemčija

81,80

69,05

61,51

77,90

53,40

68,73

Češka

98,30

92,30

102,40

94,70

75,60

92,66

Nizozemska

192,40

194,50

182

196

165,80

186,14

Cilji

  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak;
  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Glavni vir vnosa dušika v kmetijstvu predstavljajo živinska (48 %) in mineralna (39 %) gnojila. Atmosferska depozicija k vnosu dušika prispeva 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 3 %, semena in sadike 0,4 % ter druga organska gnojila 0,2 %. V obdobju 1992–2021 se je skupni vnos dušika zmanjšal za 15 %. Glavni vzrok je 26 % zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 11 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je za 12 % zmanjšal vnos atmosferskega dušika ter za 12 % vnos dušika s semeni in sadikami. Zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic se je biološka fiksacija dušika povečala za 134 %. Za 4 % se je zmanjšal tudi vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar gre pripisati predvsem 16 % zmanjšanju vnosa dušika iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.

Letni odvzem dušika s pridelki je v obdobju 1992–2021 variiral med 52 in 122 kg na ha. Variabilnost je bila predvsem posledica vremenskih razmer, saj je bil za sušna leta značilen znatno manjši odvzem dušika. Odvzem dušika se je na ha kmetijskih zemljišč v uporabi v tem obdobju sicer povečal za 50 %. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %) in zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992–2021 gibal od 32 do 112 kg na ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so bili odvzemi dušika s pridelki manjši. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992–2021 zmanjšal za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja. Neto bilančni presežek se je v zmanjšal za 1,5 kg/ha na leto oziroma za 87 %. Manjši bilančni presežek dušika je predvsem posledica 50 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2006 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 54 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2007–2021 ta odstotek povečali na 68 %.

V obdobju 2015–2019 je Slovenija izkazovala malenkost manjši bruto bilančni presežek dušika (48 kg N/ha) kot izbrane države članice EU (53 kg N/ha).

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu je izračunan v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (European Commission, Eurostat, 2013). Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika. Bruto bilančni presežek dušika je razlika med skupnim (bruto) vnosom in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Neto bilančni presežek dušika izračunamo tako, da od bruto vnosa odštejemo dušik, ki se z različnimi plini izgubi v zrak. Izpusti v zrak so izračunani po EMEP/EEA (2019) in IPCC (2006) metodologiji. Gre za metodologiji, na podlagi katerih Slovenija poroča po Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu, izpustih in bilančnem presežku dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Njihove spremembe v obdobju 1992–2021 so ob predpostavki linearnega trenda izražene v %. Struktura vnosa in odvzema dušika je izražena v %.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si)

1992–2021

februar za predpreteklo leto

letno

19. 7. 2023

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika za izbrane države članice EU so povzeti s spletne strani Eurostat. Ker so podatki za države EU dostopni za različna časovna obdobja, smo v kazalec vključili zgolj tiste države EU (teh je bilo 16), za katere so bili na Eurostatu na voljo podatki za obdobje zadnjih 5 dostopnih let (2015–2019). Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika v kmetijstvu za 16 izbranih držav članic EU so za obdobje 5 let (2015–2019) prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/AEI_PR_GNB__custom_693704...

2015–2019

z nekajletno zamudo

občasno

19. 7. 2023

Da
Drugi viri in literatura

EMEP/EEA. 2019. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019. Technical guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 13/2019, European Environment Agency.

European Commission, EUROSTAT 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland.

IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan.

Datum zadnje osvežitve: 01.08.2023
Avtor(ji): Janez Sušin, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

Youtube EIONET kanal/ EIONET Slovenija

TWITTER