KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A08).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv.


Grafi

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2014–2019
Viri: 

Baza podatkov Survival, NIJZ, 2014–2019 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke

Obrat javne prehrane [Št. prijavljenih izbruhov]

Gostinski obrat, hotel [Št. prijavljenih izbruhov]

Gospodinjstvo [Št. prijavljenih izbruhov]

Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo [Št. prijavljenih izbruhov]

2014

0

3

1

4

2015

0

0

0

2

2016

0

5

1

1

2017

1

1

0

0

2018

0

0

0

0

2019

0

0

0

1

Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28, 2013–2017
Viri: 

EFSA Journal, 2013-2017 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Avstrija

122

133

96

78

80

69

Belgija

327

311

370

352

378

304

Bulgarija

2

0

14

6

17

20

Hrvaška

0

60

44

56

48

57

Ciper

0

0

0

3

4

0

Češka

23

19

37

28

30

29

Danska

85

69

57

37

49

62

Estonija

17

14

6

6

6

9

Finska

45

43

41

43

59

39

Francija

1279

1221

1364

1429

1452

1378

Nemčija

393

408

430

384

397

389

Grčija

32

24

4

9

7

6

Madžarska

115

119

37

52

76

40

Irska

38

25

20

29

27

24

Italija

20

0

1

37

91

99

Latvija

477

598

491

98

49

22

Litva

93

115

247

28

27

49

Luksemburg

0

0

0

1

3

2

Malta

35

6

22

0

39

37

Nizozemska

273

291

207

406

594

665

Poljska

490

446

382

423

472

485

Portugalska

7

18

25

20

24

18

Romunija

10

20

27

21

19

12

Slovaška

731

458

465

425

452

462

Slovenija

10

4

8

5

8

2

Španija

447

424

434

0

0

415

Švedska

232

286

352

333

329

344

Velika Britanija

60

84

70

53

49

41

Slika ZD19-3: Izbruhi povzročeni z živili, z močnimi in šibkimi dokazi, po povzročiteljih, EU, 2016
Viri: 

EFSA; The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2016 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke
Povzročitelji izbruhov Dokazi močnih izbruhov Dokazi šibkih izbruhov
Trichinella 3 2
Cryptosporidium 2 4
Paraziti drugi kot Trichinella, Cryptosporidium, Anisakis/.. 0 7
Yersinia 1 7
Vibrio 1 7
Hepatitis A 1 15
C.botulinum 8 10
Drugi bakterijski povzročitelji 4 26
Shiga-toxin, ki proizvaja E.coli (STEC) 9 33
Virusi, različni od Calicivirus, Hepatitis A/Unspecifed 10 65
Drugi povzročitelji 28 78
Calicivirus vključno z norovirusi (norwalk-likevirus) 94 285
Campylobacter 24 437
Drugi bakterijski toksini, izključen C. botulinum 105 725
Salmonella 215 852
Neznano 18 1482

Cilji

  • Spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,
  • identifikacija dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano,
  • ocena trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z različnimi povzročitelji,
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.

Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.


Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri in salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20).

V letu 2019 je bil prijavljen nacionalni izbruh in gre za prvi tak izbruh v Sloveniji. Prvi primer, pri katerem je bila potrjena monofazna ST Salmonella enterica subsp. Enterica O: 4,(5), 12 H:i:-, se je pojavil že marca 2019, zadnji  7.6.2019. S preiskavami MLVA in WGS smo dokazali, da je pri vseh primerih šlo za isti sev bakterije, kar posredno dokazuje skupen nosilec oziroma izvor okužbe, ki pa nam ga ni uspelo dokazati. V izbruhu je zbolelo 94 oseb, predvsem otroci, hospitaliziranih je bilo 48.

V letu 2018 ni bilo prijavljenega izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili.

V letu 2017 sta bila prijavljena dva izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili, v katerih je zbolelo 45 oseb, štiri osebe so bile hospitalizirane, umrl ni nihče.

V obeh izbruhih povzročitelj ni bil dokazan, obstajala je povezava med zaužitimi živili in bolniki. Eden se je zgodil v gostinskem obratu, eden pa v kolektivu delavcev, ki so zaužili hrano, pripravljeno v javnem obratu.

Delež prijavljenih izbruhov na ravni EU je bil 1,03/100 000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot v letu 2015. Največ izbruhov so povzročili bakterijski povzročitelji (33,9%), sledijo virusi (9,8%), drugi povzročitelji (2,2%), ter paraziti (0,4%). Med bakterijskimi povzročitelji je bila najpogosteje ugotovljena salmonela (65,8%), ki je povzročila dve tretjini  bakterijsko povzročenih izbruhov. Skupaj s kampilobaktrom pa večino bakterijskih izbruhov (94,1%).

Med virusnimi povzročitelji je bil najpogosteje ugotovljen norovirus.


Cilji povzeti po: Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. Zaradi določil nove evropske uredbe akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne moremo več zbirati, ker niso opredeljeni v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. V Sloveniji tako posameznih primerov akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne prijavljamo več, zato je tudi incidenca ČNB nižja. Še vedno pa ostaja obvezna prijava akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj je opredeljen.

V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.

Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija

 

Št. Prijavljenih izbruhov

Baza podatkov Survival, NIJZ, 20142019

 

2014–2019

November tekočega leta za preteklo leto

Letno

29.11.2020

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih. Geografska pokritost: EU-27

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28

 

Št. Prijavljenih izbruhov

EFSA Journal, 2013-2017

 

 

2013–2017

Decembra za preteklo leto

Letno

29.11.2020

Izbruhi povzročeni z živili, z močnimi in šibkimi dokazi, po povzročiteljih, EU

 

EFSA; The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food‐borne outbreaks in 2016

 

2016

Drugi viri in literatura

  1. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003
    o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS.
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. The European Surveillance System. Dostopno na: TESSy.
  3. NIJZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 20142018. Ljubljana: NIJZ, 20142018.
  4. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
  5. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999.
  6. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1).
  7. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995
  8. ECDC, EFSA 2017. Dostopno na: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2018.5500.