KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000–2020 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.


Intenzivnost kmetijstva je kazalec, ki odraža raven povečevanja produktivnosti kmetijske proizvodnje, ki jo izrazimo na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na glavo živali.  Sestavljen je iz štirih kazalcev za izbrane ključne proizvodne usmeritve v Sloveniji. Za živinorejsko proizvodnjo je izračunan kot število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in povprečne prireje mleka na kravo molznico. Za rastlinsko pridelavo pa je izračunan kot povprečen pridelek pšenice in pire na hektar KZU ter povprečni pridelek koruze na hektar KZU.


Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v obdobju 2000–2020
Viri: 

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Pšenica in pira [t/ha]

Koruza [t/ha]

Obtežba [GVŽ/ha KZU]

Mlečnost [t/kravo]

2000

4,25

5,88

0,97

4,63

2001

4,60

5,41

np

4,81

2002

4,89

8,16

np

5,20

2003

3,45

5,08

0,94

5,06

2004

4,53

7,78

np

4,85

2005

4,70

8,29

0,87

5,48

2006

4,19

6,93

np

5,71

2007

4,16

7,54

0,89

5,73

2008

4,53

7,32

np

5,76

2009

3,96

7,84

np

5,53

2010

4,80

8,54

0,89

5,52

2011

5,18

8,69

np

5,52

2012

5,44

7,08

np

5,59

2013

4,35

5,41

0,84

5,43

2014

5,23

9,15

np

5,72

2015

5,11

8,97

np

5,60

2016

5,19

9,51

0,87

6,02

2017

5,03

7,11

np

5,95

2018

4,38

9,45

np

6,12

2019

5,23

9,27

np

6,18

2020

5,80

10,79

0,86

np

Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva glede na število živine v letih 2000, 2010, 2016 in 2020
Viri: 

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

2000 [število]

2010 [število]

2016 [število]

2020 [število]

Št. gospodarstev - 2000 [število]

Št. gospodarstev - 2010 [število]

Št. gospodarstev - 2016 [število]

Št. gospodarstev - 2020 [število]

Št. glav - 2000 [število]

Št. glav - 2010 [število]

Št. glav - 2016 [število]

Št. glav - 2020 [število]

Govedo

8,91

13,08

14,82

16,72

56097

36119

32805

28485

499546

472333

486014

476382

Prašiči

13,49

14,45

12,07

19,30

44623

26441

22649

12198

601953

382031

273359

235473

Ovce

22,18

22,28

21,94

22,80

4330

6181

6150

5016

96027

137737

134929

114365

Koze

6,15

8,27

8,39

8,12

4775

4214

4598

3374

29385

34864

38564

27385

GVŽ

6,07

7,19

7,51

9,09

77452

58648

55782

44974

470498

421553

418684

408683

Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na povprečno pridelovalno površino pšenice in koruze v obdobju 2000–2020
Viri: 

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Pšenica in pira [ha/gospodarstvo]

Koruza [ha/gospodarstvo]

Pšenica in pira [število gospodarstev]

Pšenica in pira [ha]

Koruza [število gospodarstev]

Koruza [ha]

2000

1,24

1,07

30905

38257

44826

48009

2003

1,40

1,22

25457

35585

36141

44137

2005

1,36

1,24

22100

30059

34212

42369

2007

1,52

1,42

21014

32040

28844

40905

2009,5

1,71

1,47

18690

31946

24795

36433

2013

1,77

1,72

18635

32959

24670

42375

2016

2,05

1,74

16086

33016

21242

36985

2020

2,35

2,13

11589

27286

18706

39828

Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016
Viri: 

 Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

2000

2010

2016

2000

2010

2016

2000

2010

2016

Belgija

3,13

2,80

2,79

4359330

3798680

3772750

1393780

1358020

1354250

Slovenija

0,97

1,07

1,05

611100

518480

512120

485879

482650

488400

Avstrija

0,79

0,87

0,89

2673930

2517170

2432030

3388230

2878170

2726890

Grčija

0,71

0,46

0,43

2540110

2406520

2102870

3583190

5177510

4856780

Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2019
Viri: 

Eurostat, 2021

Prikaži podatke

Krave molznice - Slovenija [število]

Namolzeno mleko - Slovenija [t]

Slovenija [kg/kravo]

Krave molznice - Avstrija [število]

Namolzeno mleko - Avstrija [t]

Avstrija [kg/kravo]

Krave molznice - Belgija [število]

Namolzeno mleko - Belgija [t]

Belgija [kg/kravo]

Krave molznice - Grčija [število]

Namolzeno mleko - Grčija [t]

Grčija [kg/kravo]

2000

140240

649000

4627,78

621000

3233100

5206,28

629400

3425000

5441,69

180000

789300

4385

2001

135810

653000

4808,19

597980

3299600

5517,91

611320

3357000

5491,40

172000

778100

4523,84

2002

139980

686000

4900,70

588970

3292200

5589,76

591010

3160000

5346,78

152000

758200

4988,16

2003

130710

664400

5083,01

557880

3229900

5789,60

572140

3127000

5465,45

149000

767800

5153,02

2004

134010

650400

4853,37

537950

3137300

5831,95

570610

3120000

5467,83

150000

762200

5081,33

2005

120270

659030

5479,59

534420

3113700

5826,32

548150

3082000

5622,55

152260

761300

5000

2006

112510

642260

5708,47

527420

3146700

5966,21

531910

2917000

5484,01

167750

763800

4553,20

2007

117170

666470

5688,06

524500

3155100

6015,44

524290

2943000

5613,31

150000

774000

5160

2008

113450

653680

5761,83

530230

3195900

6027,38

517770

2892000

5585,49

154000

787200

5111,69

2009

113100

625520

5530,68

532980

3229800

6059,89

517680

2996000

5787,36

145000

752800

5191,72

2010

109470

603930

5516,85

532740

3257700

6114,99

517740

3111000

6008,81

144000

743660

5164,31

2011

109070

601590

5515,63

527390

3307130

6270,75

510650

3151000

6170,57

130000

757000

5823,08

2012

111020

620940

5593,05

523370

3382100

6462,16

503540

3116000

6188,19

132000

765500

5799,24

2013

109570

595500

5434,88

529560

3393060

6407,32

515990

3529000

6839,28

130000

730600

5620

2014

107840

616580

5717,54

537740

3493860

6497,30

519090

3710000

7147,12

135000

769000

5696,30

2015

112840

631670

5597,93

534100

3537760

6623,78

528780

3826000

7235,52

111000

770000

6936,94

2016

107840

649680

6024,48

539870

3627610

6719,41

530590

3969000

7480,35

106000

706000

6660,38

2017

108830

647990

5954,15

543420

3712730

6832,16

519160

4110000

7916,63

97000

670000

6907,22

2018

102710

628930

6123,36

532870

3821190

7170,96

529250

4244000

8018,89

95000

654800

6892,63

2019

100840

623020

6178,30

524070

3781340

7215,33

537960

4351000

8087,96

86000

659380

7667,21

Slika KM04-6: Povprečen pridelek pšenice v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020
Viri: 

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Površina pšenice in pire - Slovenija [ha]

Pridelek pšenice - Slovenija [t]

Slovenija [t/ha]

Površina pšenice - Avstrija [ha]

Pridelek pšenice - Avstrija [t]

Avstrija [t/ha]

Površina pšenice - Belgija [ha]

Pridelek pšenice - Belgija [t]

Belgija [t/ha]

Površina pšenice - Grčija [ha]

Pridelek pšenice - Grčija [t]

Grčija [t/ha]

2000

38260

162560

4,25

293800

1313000

4,47

213000

1687600

7,92

829290

1858860

2,24

2001

39340

181080

4,60

287700

1508300

5,24

181000

1457400

8,05

931080

1827500

1,96

2002

35730

174870

4,89

288800

1434300

4,97

203000

1675100

8,25

890310

1782410

2,00

2003

35590

122920

3,45

272000

1191400

4,38

199000

1692900

8,51

851090

1629770

1,91

2004

32390

146830

4,53

290200

1718800

5,92

212000

1913100

9,02

838860

1773860

2,11

2005

30060

141290

4,70

289000

1453100

5,03

214000

1799400

8,41

868740

1761060

2,03

2006

32080

134450

4,19

284600

1396300

4,91

210000

1719500

8,19

685170

1574900

2,30

2007

32040

133340

4,16

293000

1399300

4,78

210000

1645300

7,83

678050

1389680

2,05

2008

35410

160300

4,53

296800

1689700

5,69

224000

1944300

8,68

657370

1939360

2,95

2009

34530

136900

3,96

309100

1523400

4,93

211500

1978100

9,35

781990

2140480

2,74

2010

31950

153480

4,80

302850

1517810

5,01

213000

1912800

8,98

661050

2025270

3,06

2011

29670

153580

5,18

304330

1781840

5,85

200710

1687730

8,41

543700

1850060

3,40

2012

34590

188070

5,44

308180

1275500

4,14

217100

1834600

8,45

563200

1567570

2,78

2013

31760

138240

4,35

297290

1597710

5,37

201860

1843600

9,13

579270

1643430

2,84

2014

33120

173240

5,23

304650

1804020

5,92

210760

1918980

9,11

545380

1663780

3,05

2015

30730

157060

5,11

302970

1725740

5,70

221780

2076260

9,36

488200

1139750

2,33

2016

31460

163170

5,19

317760

1977040

6,22

215720

1446580

6,71

537590

1594880

2,97

2017

28020

140960

5,03

297280

1442770

4,85

197590

1702720

8,62

415950

1023900

2,46

2018

27820

121900

4,38

294290

1375060

4,67

195690

1652250

8,44

404490

1072940

2,65

2019

26730

139810

5,23

278340

1606220

5,77

203760

1895770

9,30

350490

979220

2,79

2020

27270

158050

5,80

279020

1662400

5,96

195400

1719200

8,80

331730

842400

2,54

Slika KM04-7: Povprečen pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020
Viri: 

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Površina koruze - Slovenija [ha]

Pridelek koruze - Slovenija [t]

Slovenija [t/ha]

Površina koruze - Avstrija [ha]

Pridelek koruze - Avstrija [t]

Avstrija [t/ha]

Površina koruze - Belgija [ha]

Pridelek koruze - Belgija [t]

Belgija [t/ha]

Površina koruze - Grčija [ha]

Pridelek koruze - Grčija [t]

Grčija [t/ha]

2000

48010

282390

5,88

164100

1617500

9,86

35783

397400

11,11

208250

1850370

8,89

2001

47570

257550

5,41

171400

1493000

8,71

40555

460900

11,36

210390

1900260

9,03

2002

45530

371370

8,16

172200

1666600

9,68

47392

530700

11,20

225470

2004510

8,89

2003

44140

224220

5,08

173300

1452100

8,38

52723

554700

10,52

249020

2205520

8,86

2004

46000

357620

7,77

178700

1653700

9,25

52200

637800

12,22

251410

2210400

8,79

2005

42370

351170

8,29

167200

1724800

10,32

54300

634100

11,68

241420

2168930

8,98

2006

39840

276110

6,93

159300

1471700

9,24

56500

575900

10,19

179130

1646630

9,19

2007

40910

308260

7,54

170900

1696500

9,93

58200

698900

12,01

190340

1927540

10,13

2008

43700

319900

7,32

194100

2147200

11,06

72015

858800

11,93

240100

2472140

10,30

2009

38610

302600

7,84

178500

1890500

10,59

66700

808100

12,12

235260

2432870

10,34

2010

36430

311120

8,54

201140

1955990

9,72

69800

745900

10,69

181050

1912150

10,56

2011

40190

349030

8,68

217100

2453130

11,30

72030

859690

11,94

181880

2195790

12,07

2012

39170

277360

7,08

219700

2351370

10,70

67200

733600

10,92

183950

2009790

10,93

2013

41860

226630

5,41

201920

1639020

8,12

74170

837600

11,29

183010

2145250

11,72

2014

38330

350730

9,15

216320

2334390

10,79

62830

778570

12,39

159780

1824140

11,42

2015

37740

338710

8,97

188730

1637910

8,68

58400

692960

11,87

152050

1542300

10,14

2016

36390

346210

9,51

195250

2179590

11,16

52100

480730

9,23

139480

1448650

10,39

2017

38290

272180

7,11

209480

2075980

9,91

49000

608670

12,42

132490

1306510

9,86

2018

37080

350490

9,45

209900

2130340

10,15

53990

443000

8,21

113450

1205980

10,63

2019

38880

360360

9,27

220690

2298880

10,42

48640

529600

10,89

115500

1233620

10,68

2020

39850

430020

10,79

212600

2411930

11,34

52100

546600

10,49

114370

1131160

9,89

Slika KM04-8: Število GVŽ na hektar KZU po občinah

Cilji

Svetovno kmetijstvo, z njim pa evropsko in slovensko, se ponovno sooča z izzivom zagotavljanja globalne prehranske varnosti. Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje. Intenzivnost kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

  • prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva (Program razvoja podeželja 2014–2020),
  • odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),
  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Evropske unije (7. okoljski akcijski program),
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).

Po začasnih podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2020 v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev. Kar dve tretjini se jih je ukvarjalo z živinorejo, pri čemer jih je bila več kot polovica (63 %) usmerjenih v govedorejo. Število živinorejskih kmetij, se je v obdobju 2000–2020 zmanjšalo skoraj za polovico (–42 %).

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo je leta 2020 redilo 9,2 GVŽ, kar je 50 % več kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2016 se je zmanjšala za 17 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu upadanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala tudi intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2019 v Sloveniji povečala za 1.553 kg ali za 34 %. V enakem obdobju se je povprečna mlečnost v Avstriji povečala za 39 %, v Belgiji za 49 % in v Grčiji kar za 75 %.

S skoraj 6.200 kg mleka na kravo v letu 2019, Slovenija še vedno precej zaostaja za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije, kjer procesi koncentracije in intenzifikacije proizvodnje potekajo bistveno hitreje.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2020 ukvarjalo 11.589 (pšenica in pira) in 27.286 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2020 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice in pire zmanjšalo za 63 %, tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze pa za 58 %. Skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici je bil manjši za 29 % (pri koruzi so se površine zmanjšale za 17 %). Koncentracija pridelave na gospodarstvo se je tako močno povečala. Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze za zrnje na kmetijsko gospodarstvo, se je v obdobju 2000–2020 praktično podvojila.

Povprečni pridelek pšenice in pire je v obdobju med leti 2000 in 2020 znašal 4,7 t/ha. Najnižji je bil leta 2003, ko je znašal 3,5 t/ha, medtem ko je bil najvišji v letu 2020, ko je znašal 5,8 t/ha.

Povprečni pridelek koruze za zrnje je v obravnavanem obdobju 2000–2020 znašal 7,8 t/ha KZU. Tudi pri koruzi je bilo najslabše leto 2003, ko so pridelali 5,1 t/ha, medtem ko je bil največji hektarski pridelek koruze leta 2020, ko so v Sloveniji pridelali 10,8 t/ ha. Medletna nihanja hektarskih pridelkov pšenice in pire ter koruze za zrnje so predvsem posledica vremenskih razmer.

Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoletnega povprečja za 0,51 t manjša kakor v Avstriji in kar 3,8 t manjši kot v Belgiji. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.

Slovensko kmetijstvo se sooča z neugodno posestno in velikostno strukturo, kar v veliki meri onemogoča povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo rastlin, izboljšanje lastnosti tal ipd.) je mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti, ob hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na okolje.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov:

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov.

Podatki o povprečnih pridelkih kmetijskih rastlin se zbirajo z metodo ocene. Pri tej metodi gre za subjektivno strokovno ocenitev povprečnih pridelkov na osnovi opazovanja pojavov in s pomočjo znanih dejstev ter strokovnega poznavanja značilnosti kmetijskih rastlin in območij za pridelavo.

Prireja in uporaba mleka na kmetijskih gospodarstvih: Enote opazovanja so kmetijska gospodarstva. Pri podatkih o mlečnosti gre za kombinacijo administrativnih podatkov o odkupu mleka (popolni zajem) in vzorčnega zajema podatkov o prireji in porabi mleka za druge namene. Vzorčni podatki se zbirajo v okviru raziskovanja KME-DEC. Izbor kmetijskih gospodarstev, zajetih v vzorec, se opravi po strokovni metodologiji statističnega stratificiranega vzorčenja (slučajni vzorec). Na podlagi pravilno oblikovanega vzorca dobimo podatek, ki je reprezentativen za celotno državo.

Namen objave podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev je prikaz strukture kmetijske proizvodnje, opreme in delovne sile ter prikaz podatkov o kmetijskih gospodarstvih, ki so primerljivi s podatki drugih držav članic EU.

Zbirajo se tudi podatki o številu  glav velike živine (GVŽ), ki je standardna merilna enota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoča primerjava med podatki za posamezna leta in med podatki posameznih držav. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so drugačni kot na ravni Eurostata. Omenjeni koeficienti so usklajeni z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Manjše spremembe med leti so posledica spremljanja novih kategorij živali ali izločitev nekaterih kategorij živali.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečen pridelek

(t/ha),

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502410S.px

 

2000–2019

Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

letno

19. 3. 2021

Da

Mlečnost

(t/kravo)

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1514503S.PX

2000–2019

Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

letno

19. 3. 2021

Da

Povprečno število živine na gospodarstvo

Število/

gospodarstvo

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H195S.px

 

2000,

2010,

2016

2000, 2003,

2005, 2007,

2010, 2013,

2016

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Da

Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze

ha/

gospodarstvo

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516503S.px

 

2000,

2010,

2016

2000, 2003,

2005, 2007,

2010, 2013,

2016

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Da

Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze

ha/

gospodarstvo

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9883

2020

2020

letno

13.10.2021

Ne

Število GVŽ na hektar KZU po občinah

GVŽ/

ha KZU

https://pxweb.stat.si/SiSatData/pxweb/sl/Data/-/15P1201S.px

 

2000,

2010

2000,

2010

 

Podatki po občinah so na voljo ob popolnih popisih kmetijstva (vsakih 10 let)

26. 10. 2016

Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.

Prvi podatki iz Popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2020

 

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9459

2020

2020

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

31. 3. 2021

Da, podatki Popisa kmetijskih gospodarstev so primerljivi med državami EU 27, vendar so na EUROSTAT-u na voljo z enoletno zamudo.

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in pridelkih za izbrane kmetijske proizvode v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

 

Statistika živinoreje zajema tri skupine tabel o mleku in mlečnih izdelkih (apro_mk), živini in mesu (apro_mt) in perutninski reji (apro_ec). Ločeno se zbirajo regionalni statistični podatki o živinoreji, zbrani o živini (agr_r_animal) in o prireji kravjega mleka na kmetijah (agr_r_milk_pr).

 

Raziskava strukture kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje, s katerim se po enotni metodologiji v vseh državah članicah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in strukturnih kazalnikih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja. V letu 2018 so bili objavljeni podatki strukturnega raziskovanja kmetijstva 2016 za vse države članice Evropske unije.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število GVŽ/ha kmetijskega zemljišča v uporabi v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016

GVŽ/

ha KZU

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ef_m_farmleg&lang=en

 

2000, 2010,

2016

Predvidoma na dve oziroma na tri leta (prejšnje objave: 2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013, 2016)

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.

Production of cow's milk on farms by NUTS 2 regions

 

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/setupDownloads.do

2000–2019

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Bovine population - annual data [apro_mt_lscatl]

število

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lscatl&lang=en

 

2000–2019

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Area (cultivation/harvested/production) (1000 ha)

ha

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_cpnhr&lang=en

 

2000–2020

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Harvested production (1000 t)

 

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

 

2000–2020

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da


SLEDI NAM

TWITTER