Intenzivnost kmetijstva | Okoljski kazalci

Jeziki

Kazalci po letih

2021

2018

2016

2014

2011

2008

Poglejte si

Delež ljudi ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije

Delež gospodinjstev s klimatsko napravo

Preberi več

V Sloveniji močno prevladuje konvencionalen pogon vozil

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000–2020 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.

Definicija

Intenzivnost kmetijstva je kazalec, ki odraža raven povečevanja produktivnosti kmetijske proizvodnje, ki jo izrazimo na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na glavo živali. Sestavljen je iz štirih kazalcev za izbrane ključne proizvodne usmeritve v Sloveniji. Za živinorejsko proizvodnjo je izračunan kot število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in povprečne prireje mleka na kravo molznico. Za rastlinsko pridelavo pa je izračunan kot povprečen pridelek pšenice in pire na hektar KZU ter povprečni pridelek koruze na hektar KZU.

Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v obdobju 2000–2020

Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	Pšenica in pira [t/ha]	Koruza [t/ha]	Obtežba [GVŽ/ha KZU]	Mlečnost [t/kravo]
2000	4,25	5,88	0,97	4,63
2001	4,60	5,41	np	4,81
2002	4,89	8,16	np	5,20
2003	3,45	5,08	0,94	5,06
2004	4,53	7,78	np	4,85
2005	4,70	8,29	0,87	5,48
2006	4,19	6,93	np	5,71
2007	4,16	7,54	0,89	5,73
2008	4,53	7,32	np	5,76
2009	3,96	7,84	np	5,53
2010	4,80	8,54	0,89	5,52
2011	5,18	8,69	np	5,52
2012	5,44	7,08	np	5,59
2013	4,35	5,41	0,84	5,43
2014	5,23	9,15	np	5,72
2015	5,11	8,97	np	5,60
2016	5,19	9,51	0,87	6,02
2017	5,03	7,11	np	5,95
2018	4,38	9,45	np	6,12
2019	5,23	9,27	np	6,18
2020	5,80	10,79	0,86	np

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva glede na število živine v letih 2000, 2010, 2016 in 2020

Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	2000 [število]	2010 [število]	2016 [število]	2020 [število]	Št. gospodarstev - 2000 [število]	Št. gospodarstev - 2010 [število]	Št. gospodarstev - 2016 [število]	Št. gospodarstev - 2020 [število]	Št. glav - 2000 [število]	Št. glav - 2010 [število]	Št. glav - 2016 [število]	Št. glav - 2020 [število]
Govedo	8,91	13,08	14,82	16,72	56097	36119	32805	28485	499546	472333	486014	476382
Prašiči	13,49	14,45	12,07	19,30	44623	26441	22649	12198	601953	382031	273359	235473
Ovce	22,18	22,28	21,94	22,80	4330	6181	6150	5016	96027	137737	134929	114365
Koze	6,15	8,27	8,39	8,12	4775	4214	4598	3374	29385	34864	38564	27385
GVŽ	6,07	7,19	7,51	9,09	77452	58648	55782	44974	470498	421553	418684	408683

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na povprečno pridelovalno površino pšenice in koruze v obdobju 2000–2020

Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	Pšenica in pira [ha/gospodarstvo]	Koruza [ha/gospodarstvo]	Pšenica in pira [število gospodarstev]	Pšenica in pira [ha]	Koruza [število gospodarstev]	Koruza [ha]
2000	1,24	1,07	30905	38257	44826	48009
2003	1,40	1,22	25457	35585	36141	44137
2005	1,36	1,24	22100	30059	34212	42369
2007	1,52	1,42	21014	32040	28844	40905
2009,5	1,71	1,47	18690	31946	24795	36433
2013	1,77	1,72	18635	32959	24670	42375
2016	2,05	1,74	16086	33016	21242	36985
2020	2,35	2,13	11589	27286	18706	39828

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016

Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	2000	2010	2016	2000	2010	2016	2000	2010	2016
Belgija	3,13	2,80	2,79	4359330	3798680	3772750	1393780	1358020	1354250
Slovenija	0,97	1,07	1,05	611100	518480	512120	485879	482650	488400
Avstrija	0,79	0,87	0,89	2673930	2517170	2432030	3388230	2878170	2726890
Grčija	0,71	0,46	0,43	2540110	2406520	2102870	3583190	5177510	4856780

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2019

Viri:

Eurostat, 2021

Prikaži podatke


	Krave molznice - Slovenija [število]	Namolzeno mleko - Slovenija [t]	Slovenija [kg/kravo]	Krave molznice - Avstrija [število]	Namolzeno mleko - Avstrija [t]	Avstrija [kg/kravo]	Krave molznice - Belgija [število]	Namolzeno mleko - Belgija [t]	Belgija [kg/kravo]	Krave molznice - Grčija [število]	Namolzeno mleko - Grčija [t]	Grčija [kg/kravo]
2000	140240	649000	4627,78	621000	3233100	5206,28	629400	3425000	5441,69	180000	789300	4385
2001	135810	653000	4808,19	597980	3299600	5517,91	611320	3357000	5491,40	172000	778100	4523,84
2002	139980	686000	4900,70	588970	3292200	5589,76	591010	3160000	5346,78	152000	758200	4988,16
2003	130710	664400	5083,01	557880	3229900	5789,60	572140	3127000	5465,45	149000	767800	5153,02
2004	134010	650400	4853,37	537950	3137300	5831,95	570610	3120000	5467,83	150000	762200	5081,33
2005	120270	659030	5479,59	534420	3113700	5826,32	548150	3082000	5622,55	152260	761300	5000
2006	112510	642260	5708,47	527420	3146700	5966,21	531910	2917000	5484,01	167750	763800	4553,20
2007	117170	666470	5688,06	524500	3155100	6015,44	524290	2943000	5613,31	150000	774000	5160
2008	113450	653680	5761,83	530230	3195900	6027,38	517770	2892000	5585,49	154000	787200	5111,69
2009	113100	625520	5530,68	532980	3229800	6059,89	517680	2996000	5787,36	145000	752800	5191,72
2010	109470	603930	5516,85	532740	3257700	6114,99	517740	3111000	6008,81	144000	743660	5164,31
2011	109070	601590	5515,63	527390	3307130	6270,75	510650	3151000	6170,57	130000	757000	5823,08
2012	111020	620940	5593,05	523370	3382100	6462,16	503540	3116000	6188,19	132000	765500	5799,24
2013	109570	595500	5434,88	529560	3393060	6407,32	515990	3529000	6839,28	130000	730600	5620
2014	107840	616580	5717,54	537740	3493860	6497,30	519090	3710000	7147,12	135000	769000	5696,30
2015	112840	631670	5597,93	534100	3537760	6623,78	528780	3826000	7235,52	111000	770000	6936,94
2016	107840	649680	6024,48	539870	3627610	6719,41	530590	3969000	7480,35	106000	706000	6660,38
2017	108830	647990	5954,15	543420	3712730	6832,16	519160	4110000	7916,63	97000	670000	6907,22
2018	102710	628930	6123,36	532870	3821190	7170,96	529250	4244000	8018,89	95000	654800	6892,63
2019	100840	623020	6178,30	524070	3781340	7215,33	537960	4351000	8087,96	86000	659380	7667,21

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-6: Povprečen pridelek pšenice v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020

Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	Površina pšenice in pire - Slovenija [ha]	Pridelek pšenice - Slovenija [t]	Slovenija [t/ha]	Površina pšenice - Avstrija [ha]	Pridelek pšenice - Avstrija [t]	Avstrija [t/ha]	Površina pšenice - Belgija [ha]	Pridelek pšenice - Belgija [t]	Belgija [t/ha]	Površina pšenice - Grčija [ha]	Pridelek pšenice - Grčija [t]	Grčija [t/ha]
2000	38260	162560	4,25	293800	1313000	4,47	213000	1687600	7,92	829290	1858860	2,24
2001	39340	181080	4,60	287700	1508300	5,24	181000	1457400	8,05	931080	1827500	1,96
2002	35730	174870	4,89	288800	1434300	4,97	203000	1675100	8,25	890310	1782410	2,00
2003	35590	122920	3,45	272000	1191400	4,38	199000	1692900	8,51	851090	1629770	1,91
2004	32390	146830	4,53	290200	1718800	5,92	212000	1913100	9,02	838860	1773860	2,11
2005	30060	141290	4,70	289000	1453100	5,03	214000	1799400	8,41	868740	1761060	2,03
2006	32080	134450	4,19	284600	1396300	4,91	210000	1719500	8,19	685170	1574900	2,30
2007	32040	133340	4,16	293000	1399300	4,78	210000	1645300	7,83	678050	1389680	2,05
2008	35410	160300	4,53	296800	1689700	5,69	224000	1944300	8,68	657370	1939360	2,95
2009	34530	136900	3,96	309100	1523400	4,93	211500	1978100	9,35	781990	2140480	2,74
2010	31950	153480	4,80	302850	1517810	5,01	213000	1912800	8,98	661050	2025270	3,06
2011	29670	153580	5,18	304330	1781840	5,85	200710	1687730	8,41	543700	1850060	3,40
2012	34590	188070	5,44	308180	1275500	4,14	217100	1834600	8,45	563200	1567570	2,78
2013	31760	138240	4,35	297290	1597710	5,37	201860	1843600	9,13	579270	1643430	2,84
2014	33120	173240	5,23	304650	1804020	5,92	210760	1918980	9,11	545380	1663780	3,05
2015	30730	157060	5,11	302970	1725740	5,70	221780	2076260	9,36	488200	1139750	2,33
2016	31460	163170	5,19	317760	1977040	6,22	215720	1446580	6,71	537590	1594880	2,97
2017	28020	140960	5,03	297280	1442770	4,85	197590	1702720	8,62	415950	1023900	2,46
2018	27820	121900	4,38	294290	1375060	4,67	195690	1652250	8,44	404490	1072940	2,65
2019	26730	139810	5,23	278340	1606220	5,77	203760	1895770	9,30	350490	979220	2,79
2020	27270	158050	5,80	279020	1662400	5,96	195400	1719200	8,80	331730	842400	2,54

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-7: Povprečen pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020

Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke


	Površina koruze - Slovenija [ha]	Pridelek koruze - Slovenija [t]	Slovenija [t/ha]	Površina koruze - Avstrija [ha]	Pridelek koruze - Avstrija [t]	Avstrija [t/ha]	Površina koruze - Belgija [ha]	Pridelek koruze - Belgija [t]	Belgija [t/ha]	Površina koruze - Grčija [ha]	Pridelek koruze - Grčija [t]	Grčija [t/ha]
2000	48010	282390	5,88	164100	1617500	9,86	35783	397400	11,11	208250	1850370	8,89
2001	47570	257550	5,41	171400	1493000	8,71	40555	460900	11,36	210390	1900260	9,03
2002	45530	371370	8,16	172200	1666600	9,68	47392	530700	11,20	225470	2004510	8,89
2003	44140	224220	5,08	173300	1452100	8,38	52723	554700	10,52	249020	2205520	8,86
2004	46000	357620	7,77	178700	1653700	9,25	52200	637800	12,22	251410	2210400	8,79
2005	42370	351170	8,29	167200	1724800	10,32	54300	634100	11,68	241420	2168930	8,98
2006	39840	276110	6,93	159300	1471700	9,24	56500	575900	10,19	179130	1646630	9,19
2007	40910	308260	7,54	170900	1696500	9,93	58200	698900	12,01	190340	1927540	10,13
2008	43700	319900	7,32	194100	2147200	11,06	72015	858800	11,93	240100	2472140	10,30
2009	38610	302600	7,84	178500	1890500	10,59	66700	808100	12,12	235260	2432870	10,34
2010	36430	311120	8,54	201140	1955990	9,72	69800	745900	10,69	181050	1912150	10,56
2011	40190	349030	8,68	217100	2453130	11,30	72030	859690	11,94	181880	2195790	12,07
2012	39170	277360	7,08	219700	2351370	10,70	67200	733600	10,92	183950	2009790	10,93
2013	41860	226630	5,41	201920	1639020	8,12	74170	837600	11,29	183010	2145250	11,72
2014	38330	350730	9,15	216320	2334390	10,79	62830	778570	12,39	159780	1824140	11,42
2015	37740	338710	8,97	188730	1637910	8,68	58400	692960	11,87	152050	1542300	10,14
2016	36390	346210	9,51	195250	2179590	11,16	52100	480730	9,23	139480	1448650	10,39
2017	38290	272180	7,11	209480	2075980	9,91	49000	608670	12,42	132490	1306510	9,86
2018	37080	350490	9,45	209900	2130340	10,15	53990	443000	8,21	113450	1205980	10,63
2019	38880	360360	9,27	220690	2298880	10,42	48640	529600	10,89	115500	1233620	10,68
2020	39850	430020	10,79	212600	2411930	11,34	52100	546600	10,49	114370	1131160	9,89

Izvozi podatke tabele

Slika KM04-8: Število GVŽ na hektar KZU po občinah

Cilji

Svetovno kmetijstvo, z njim pa evropsko in slovensko, se ponovno sooča z izzivom zagotavljanja globalne prehranske varnosti. Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje. Intenzivnost kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva (Program razvoja podeželja 2014–2020),
odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),
varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Evropske unije (7. okoljski akcijski program),
varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).

Komentar

Po začasnih podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2020 v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev. Kar dve tretjini se jih je ukvarjalo z živinorejo, pri čemer jih je bila več kot polovica (63 %) usmerjenih v govedorejo. Število živinorejskih kmetij, se je v obdobju 2000–2020 zmanjšalo skoraj za polovico (–42 %).

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo je leta 2020 redilo 9,2 GVŽ, kar je 50 % več kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2016 se je zmanjšala za 17 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu upadanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala tudi intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2019 v Sloveniji povečala za 1.553 kg ali za 34 %. V enakem obdobju se je povprečna mlečnost v Avstriji povečala za 39 %, v Belgiji za 49 % in v Grčiji kar za 75 %.

S skoraj 6.200 kg mleka na kravo v letu 2019, Slovenija še vedno precej zaostaja za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije, kjer procesi koncentracije in intenzifikacije proizvodnje potekajo bistveno hitreje.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2020 ukvarjalo 11.589 (pšenica in pira) in 27.286 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2020 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice in pire zmanjšalo za 63 %, tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze pa za 58 %. Skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici je bil manjši za 29 % (pri koruzi so se površine zmanjšale za 17 %). Koncentracija pridelave na gospodarstvo se je tako močno povečala. Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze za zrnje na kmetijsko gospodarstvo, se je v obdobju 2000–2020 praktično podvojila.

Povprečni pridelek pšenice in pire je v obdobju med leti 2000 in 2020 znašal 4,7 t/ha. Najnižji je bil leta 2003, ko je znašal 3,5 t/ha, medtem ko je bil najvišji v letu 2020, ko je znašal 5,8 t/ha.

Povprečni pridelek koruze za zrnje je v obravnavanem obdobju 2000–2020 znašal 7,8 t/ha KZU. Tudi pri koruzi je bilo najslabše leto 2003, ko so pridelali 5,1 t/ha, medtem ko je bil največji hektarski pridelek koruze leta 2020, ko so v Sloveniji pridelali 10,8 t/ ha. Medletna nihanja hektarskih pridelkov pšenice in pire ter koruze za zrnje so predvsem posledica vremenskih razmer.

Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoletnega povprečja za 0,51 t manjša kakor v Avstriji in kar 3,8 t manjši kot v Belgiji. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.

Slovensko kmetijstvo se sooča z neugodno posestno in velikostno strukturo, kar v veliki meri onemogoča povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo rastlin, izboljšanje lastnosti tal ipd.) je mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti, ob hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na okolje.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Metodološko poročilo Rastlinska pridelava: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8196
Metodološko pojasnilo Mleko in Mlečni izdelki: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8227
Metodološko pojasnilo Struktura kmet. gospodarstev https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8225

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov.

Podatki o povprečnih pridelkih kmetijskih rastlin se zbirajo z metodo ocene. Pri tej metodi gre za subjektivno strokovno ocenitev povprečnih pridelkov na osnovi opazovanja pojavov in s pomočjo znanih dejstev ter strokovnega poznavanja značilnosti kmetijskih rastlin in območij za pridelavo.

Prireja in uporaba mleka na kmetijskih gospodarstvih: Enote opazovanja so kmetijska gospodarstva. Pri podatkih o mlečnosti gre za kombinacijo administrativnih podatkov o odkupu mleka (popolni zajem) in vzorčnega zajema podatkov o prireji in porabi mleka za druge namene. Vzorčni podatki se zbirajo v okviru raziskovanja KME-DEC. Izbor kmetijskih gospodarstev, zajetih v vzorec, se opravi po strokovni metodologiji statističnega stratificiranega vzorčenja (slučajni vzorec). Na podlagi pravilno oblikovanega vzorca dobimo podatek, ki je reprezentativen za celotno državo.

Namen objave podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev je prikaz strukture kmetijske proizvodnje, opreme in delovne sile ter prikaz podatkov o kmetijskih gospodarstvih, ki so primerljivi s podatki drugih držav članic EU.

Zbirajo se tudi podatki o številu glav velike živine (GVŽ), ki je standardna merilna enota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoča primerjava med podatki za posamezna leta in med podatki posameznih držav. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so drugačni kot na ravni Eurostata. Omenjeni koeficienti so usklajeni z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Manjše spremembe med leti so posledica spremljanja novih kategorij živali ali izločitev nekaterih kategorij živali.

Podatkovni viri

Podatkovni niz	Enota	Vir (hiperlink do podatkov)	Obdobje uporabljenih podatkov	Razpoložljivost podatka	Frekvenca osveževanja podatkov	Datum zajema podatkov	Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Povprečen pridelek	(t/ha),	https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502410S.px	2000–2019	Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.	letno	19. 3. 2021	Da
Mlečnost	(t/kravo)	https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1514503S.PX	2000–2019	Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.	letno	19. 3. 2021	Da
Povprečno število živine na gospodarstvo	Število/ gospodarstvo	https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H195S.px	2000, 2010, 2016	2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013, 2016	Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta	18. 3. 2021	Da
Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze	ha/ gospodarstvo	https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516503S.px	2000, 2010, 2016	2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013, 2016	Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta	18. 3. 2021	Da
Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze	ha/ gospodarstvo	https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9883	2020	2020	letno	13.10.2021	Ne
Število GVŽ na hektar KZU po občinah	GVŽ/ ha KZU	https://pxweb.stat.si/SiSatData/pxweb/sl/Data/-/15P1201S.px	2000, 2010	2000, 2010	Podatki po občinah so na voljo ob popolnih popisih kmetijstva (vsakih 10 let)	26. 10. 2016	Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.
Prvi podatki iz Popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2020		https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9459	2020	2020	Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta	31. 3. 2021	Da, podatki Popisa kmetijskih gospodarstev so primerljivi med državami EU 27, vendar so na EUROSTAT-u na voljo z enoletno zamudo.

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Animal Production Statistics: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lscatl&lang=en
Farm Structure: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ef_esms.htm
Crop Production: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cp_esms.htm

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in pridelkih za izbrane kmetijske proizvode v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

Statistika živinoreje zajema tri skupine tabel o mleku in mlečnih izdelkih (apro_mk), živini in mesu (apro_mt) in perutninski reji (apro_ec). Ločeno se zbirajo regionalni statistični podatki o živinoreji, zbrani o živini (agr_r_animal) in o prireji kravjega mleka na kmetijah (agr_r_milk_pr).

Raziskava strukture kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje, s katerim se po enotni metodologiji v vseh državah članicah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in strukturnih kazalnikih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja. V letu 2018 so bili objavljeni podatki strukturnega raziskovanja kmetijstva 2016 za vse države članice Evropske unije.

Podatkovni viri

Podatkovni niz	Enota	Vir (hiperlink do podatkov)	Obdobje uporabljenih podatkov	Razpoložljivost podatka	Frekvenca osveževanja podatkov	Datum zajema podatkov	Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Število GVŽ/ha kmetijskega zemljišča v uporabi v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016	GVŽ/ ha KZU	http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ef_m_farmleg&lang=en	2000, 2010, 2016	Predvidoma na dve oziroma na tri leta (prejšnje objave: 2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013, 2016)	Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta	18. 3. 2021	Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.
Production of cow's milk on farms by NUTS 2 regions		http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/setupDownloads.do	2000–2019	Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.	1 x letno	18. 3. 2021	Da
Bovine population - annual data [apro_mt_lscatl]	število	https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lscatl&lang=en	2000–2019	Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.	1 x letno	18. 3. 2021	Da
Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Area (cultivation/harvested/production) (1000 ha)	ha	https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_cpnhr&lang=en	2000–2020	Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.	1 x letno	18. 3. 2021	Da
Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Harvested production (1000 t)		https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do	2000–2020	Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.	1 x letno	18. 3. 2021	Da

Datum zadnje osvežitve: 09.11.2021

Avtor(ji): Matej Bedrač, Kmetijski inštitut Slovenije

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

KOS Tweeti

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[KM04] Intenzivnost kmetijstva

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine