KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva v celoti svojih potreb, še posebej ne pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu. Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje. Presežki v proizvodnji se v analiziranem obdobju pojavljajo le pri mleku, govejem in perutninskem mesu, v nekaterih letih pri jajcih in medu, v zadnjih nekaj letih pa tudi pri koruzi za zrnje. Medtem pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov na splošno nižja (krompir, zelenjava, sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine). Dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti, od tega pri ječmenu, rži in koruzi za zrnje, stopnja samooskrbe s pšenico pa ima rahlo padajoč trend.


Stopnja samooskrbe pove, v kolikšnem obsegu je domača proizvodnja zmožna pokrivati domačo potrošnjo v državi (zajeta potrošnja za prehrano, krmo in potrošnjo v industriji). Samooskrba, ki je nižja od 100 %, pomeni primanjkljaj, ki ga je treba pokriti z uvozom, samooskrba nad 100 % pa presežek v ponudbi oziroma domači proizvodnji.

Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe v Sloveniji z naslednjimi osnovnimi kmetijskimi proizvodi: meso po glavnih vrstah in skupaj, jajca, krompir, žito po glavnih vrstah in skupaj, zelenjava, sadje, mleko in med. Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe le po posameznih proizvodih, ne pa tudi skupne stopnje samooskrbe s hrano. Dodatno sta prikazani tudi potrošnja kmetijskih proizvodov na prebivalca za prehrano ter primerjava stopnje samooskrbe z žiti med Slovenijo in nekaterimi državami.

 

 

 


Grafi

Slika KM29-1: Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi v Sloveniji, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Meso, skupaj [%]

Jajca [%]

Žita [%]

Krompir [%]

Zelenjava [%]

Sadje [%]

Mleko, skupaj [%]

Med [%]

2000

92

95

48

83

47

66

113

112

2001

100

98

46

79

39

55

117

105

2002

97

97

63

85

42

59

115

105

2003

97

104

38

64

37

56

116

97

2004

92

103

63

86

43

58

114

102

2005

88

94

60

74

45

49

113

75

2006

88

97

50

60

39

52

120

81

2007

93

95

54

70

34

49

120

78

2008

91

95

64

57

36

38

115

81

2009

83

93

57

63

37

38

114

85

2010

84

93

57

63

30

47

116

74

2011

85

96

71

63

37

46

120

85

2012

83

92

70

55

34

37

117

51

2013

82

91

55

46

33

43

118

82

2014

80

90

77

67

38

42

120

20

2015

74

93

72

59

40

47

125

71

2016

76

95

74

55

42

32

132

59

2017

81

90

63

50

38

15

134

45

2018

81

96

69

48

41

47

129

79

2019

81

95

75

47

43

30

127

44

2020

84

95

88

60

48

36

133

67

2021*

85

97

85

44

44

14

136

15

Slika KM29-2: Stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Pšenica [%]

Ječmen [%]

Rž [%]

Koruza [%]

2000

63

30

7

48

2001

58

33

18

45

2002

63

34

17

75

2003

47

24

21

38

2004

54

45

42

77

2005

48

51

36

72

2006

44

45

17

57

2007

47

53

22

58

2008

55

57

19

72

2009

48

53

22

63

2010

49

54

31

61

2011

55

68

43

82

2012

65

81

50

72

2013

47

62

75

58

2014

59

72

73

91

2015

52

73

61

87

2016

52

74

47

92

2017

46

74

61

72

2018

41

68

60

89

2019

47

74

83

96

2020

57

82

77

114

2021*

58

74

57

111

Slika KM29-3: Stopnja samooskrbe z mesom v Slovenij, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Meso govedi [%]

Meso prašičev [%]

Perutninsko meso [%]

2000

96

77

110

2001

119

81

113

2002

117

78

110

2003

107

86

114

2004

96

80

115

2005

93

70

112

2006

101

70

108

2007

101

74

114

2008

103

70

113

2009

98

55

109

2010

106

52

112

2011

110

50

113

2012

112

46

109

2013

107

40

117

2014

106

39

111

2015

99

35

103

2016

108

34

107

2017

110

38

109

2018

109

38

109

2019

103

40

111

2020

107

40

111

2021*

110

43

112

Slika KM29-4: Potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Meso, skupaj (ekvivalent klavne mase) [kg]

Jajca [kg]

Žita [kg]

Krompir [kg]

Zelenjava [kg]

Sadje [kg]

Mleko, skupaj (ekvivalent surovega mleka) [kg]

Med [kg]

2000

88,50

10,80

129,80

90,20

78,50

104,50

233,20

1

2001

93

10,10

135,20

79,60

73,40

79,10

227,90

1,20

2002

88

9,60

126,20

79,80

78,70

114,90

234,60

1,20

2003

99,20

6,90

123,60

72,50

81,50

100,10

228,70

1

2004

98,60

6,20

119,50

75,80

89

128,30

235,80

1,20

2005

97,30

6,50

124

76,80

91,30

125,10

235,30

1,10

2006

94,20

7

125,50

78,90

95,60

124,40

218,90

1,40

2007

94,70

8,90

123,90

81,40

90,30

131,70

223,60

0,90

2008

96,60

10

119,20

77,50

101

151,70

234

1

2009

94,10

10,20

108,70

72

103,20

148,50

230

1,10

2010

93,70

10,20

121,10

70,30

91,80

135,20

223,70

1,10

2011

89,50

10,10

118,10

66,40

97,10

129,30

218,90

1,40

2012

88,20

9,10

115,40

63,30

95,30

113

225,90

1

2013

82,20

10,30

112,30

59,40

98,30

129,40

218,60

1,40

2014

85

9,80

119,30

62,40

103,90

131,10

219,90

1,10

2015

88,30

11,10

120,90

68,30

109,90

134,20

218,70

1,40

2016

94,20

10,70

121,40

68,50

113,40

122,70

213,20

1,10

2017

93,10

11,50

121

68

114

121,60

209,90

0,90

2018

92,60

10,90

123,30

66,50

111,40

152,50

215,50

1,10

2019

90,80

11,70

120,40

62

117,50

127,90

214

0,70

2020

87,90

10,40

116,30

63,90

118,10

129

206

0,90

2021*

89,30

10,80

115,10

63,30

115,70

108,50

204,30

0,60

Slika KM29-5: Potrošnja žita za prehrano na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Pšenica [kg]

Ječmen [kg]

Rž [kg]

Koruza [kg]

2000

101

2,10

5,60

19,10

2001

111

0,70

0,80

20,60

2002

103,40

0,70

1,20

19,10

2003

100

0,50

2,80

18,10

2004

97,10

0,60

2,80

16,60

2005

100,10

0,60

4,30

15,80

2006

101,90

0,60

4,90

15

2007

97,60

0,90

4,40

17,70

2008

94,60

0,60

4,40

16,40

2009

86

0,70

4,40

15,30

2010

100,40

0,80

3,80

13,40

2011

97,70

0,80

3

14,20

2012

95,30

0,70

2,80

14,20

2013

92,50

0,70

2,90

13,30

2014

102

0,80

3,70

9,20

2015

103,20

0,80

2,70

10,40

2016

103

0,80

2,90

11,40

2017

101,30

0,70

2,90

11,40

2018

103,80

0,90

3,20

11,30

2019

100,60

0,90

2,30

13,10

2020

98,80

0,90

1,50

11,50

2021*

99,10

1

1,20

9,90

Slika KM29-6: Potrošnja mesa za prehrano (ekvivalent klavne mase) na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri: 

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

Meso govedi [kg]

Meso prašičev [kg]

Perutninsko meso [kg]

2000

20,60

38,10

24,80

2001

20,20

41,30

26,10

2002

19,20

39,90

24,10

2003

23,60

42,40

24,90

2004

23,40

44,60

23,10

2005

23,60

44,20

24,70

2006

20,70

45,20

23

2007

21,10

42,10

26,10

2008

21,30

43,20

26,70

2009

20,50

40,50

28,10

2010

19,90

41,60

27,70

2011

19,80

39,60

26,20

2012

18,90

37,70

27,70

2013

18,60

35,50

24,80

2014

18,10

36,80

27

2015

19

37

28,90

2016

20

40,80

30

2017

20,80

37,60

31,10

2018

19,80

37,90

31,20

2019

20,10

36,50

30,60

2020

19,60

32,70

31,50

2021*

20,60

32,80

31

Slika KM29-7: Stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji in drugih državah, 2019–2020
Viri: 

Eurostat, 2022; preračuni KIS

Opomba: 

*Začasni podatki.

Prikaži podatke

2019 [%]

2020 [%]

Litva

403,02

520,04

Latvija

379,04

414,66

Estonija

296,54

293,92

Bolgarija

313,88

237,21

Madžarska

182,77

181,99

Hrvaška

143,15

178,27

Slovaška

150,74

167,33

Romunija

149,31

144,53

Poljska

103,70

115,72

Nemčija

106,10

105,08

Finska

123,49

100,48

Turčija

87,56

97,33

Slovenija

77,38

92,98

Grčija

62,14

65,73

Italija

49,78

50,72

Irska

53,47

42,10

Portugalska

19,56

19,66


Cilji

  • Zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe,
  • do leta 2020 povečanje stopnje samooskrbe pri naslednjih kmetijskih proizvodih in skupinah proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 %,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 %,
  • do leta 2027 doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Prehransko varnost lahko države dosegajo na dva načina: preko samooskrbe ali uvoza hrane iz drugih držav. Stopnja samooskrbe prikazuje, v kolikšni meri je država samozadostna pri zagotavljanju potrebnih količin hrane, kar je zelo pomembno z vidika zagotavljanja dostopnosti hrane prebivalcem, še posebej v razmerah omejene mednarodne trgovine in večjih cenovnih nihanj na tujih trgih. Poleg tega, da predstavlja podlago za prehransko varnost, samooskrba omogoča uporabo lastnih proizvodnih virov, ohranjanje delovnih mest in obdelanost na podeželju, zmanjševanje revščine, pomembna pa je tudi z vidika zdravja in okolja. Višja stopnja samooskrbe namreč zmanjša potrebo po uvozu hrane, kar zaradi krajših transportnih poti prispeva tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja (Revizijsko poročilo …, 2021).

Slovenija spada med države, ki so neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo večinoma ne pokriva svojih potreb. Višje stopnje samooskrbe kot pri rastlinskih dosega pri živalskih proizvodih, najnižje pa so v povprečju zabeležene pri zelenjavi, sadju in krompirju. Za rastlinske pridelke so značilna precejšnja medletna nihanja stopenj samooskrbe, ki sledijo predvsem bolj ali manj obilnim letinam (skupne količine pridelka), na katere pa močno vplivajo tudi ekstremni vremenski pogoji, kot so suša, zmrzal in podobno (Travnikar in sod., 2022). Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko negativno vplivalo na kakovost in količino pridelane hrane ter s tem še povečalo odvisnost Slovenije od svetovnih trgov (Sadauskis in sod., 2019).

Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano sta primerjani med obdobji pred vstopom Slovenije v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2016) in obdobjem zadnjih nekaj let (2017–2021). Pred vstopom v EU je bila Slovenija v povprečju samooskrbna z mlekom in medom, skoraj popolnoma samooskrbna pa z jajci in mesom. Od posameznih vrst mesa je bila samooskrba dosežena pri govejem in perutninskem mesu, pri prašičjem mesu pa je znašala 81 %. Visoka je bila tudi povprečna samooskrba s krompirjem (78 %), medtem ko pri ostalih proizvodih ni presegala 60 %. V obdobju po vstopu v EU (2004–2016) se je opazneje znižala stopnja samooskrbe z mesom, krompirjem, sadjem in medom. Pri krompirju in sadju je vzrok v zmanjšanem obsegu pridelave in ekstremnih vremenskih razmerah, stopnja samooskrbe z mesom pa je bila nižja zaradi zmanjšanja proizvodnje prašičjega mesa. Ta je upadla zaradi počasnih strukturnih sprememb, nekonkurenčnosti ter cenovnega pritiska (cenejši uvoz prašičjega mesa). Leto zatem ko se je Slovenija pridružila EU, je bila sprejeta reforma trga sladkorja v EU, ki je povzročila zaprtje edine tovarne sladkorja. Od takrat se v Sloveniji sladkor več ne proizvaja, pred tem je bila stopnja samooskrbe s sladkorjem v povprečju 50–odstotna. V povprečju obdobja zadnjih nekaj let (2017–2021) je imela Slovenija presežke pri proizvodnji mleka ter govejega in perutninskega mesa. Precej visoko stopnja samooskrbe je bila dosežena tudi pri koruzi za zrnje (96 %) in jajcih (95 %). Največji primanjkljaj, ki ga je pokrival uvoz iz drugih držav, je bil pri sadju, zelenjavi, krompirju, prašičjem mesu in medu. V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003), je stopnja samooskrbe v zadnjem obdobju opazneje nižja pri mesu, krompirju, sadju in medu. Največ, za več kot polovico, se je znižala samooskrba s sadjem, medom in prašičjim mesom, stopnja samooskrbe z zelenjavo, govejim ter perutninskim mesom in jajci pa je ostala na podobni ravni. Pomembneje višji sta le stopnji samooskrbe z žiti in z mlekom. Pri žitih je skozi celotno analizirano obdobje na splošno opazen naraščajoč trend stopnje samooskrbe pri vseh glavnih vrstah (rž, ječmen in koruza) razen pri pšenici.

Podatki kažejo, da Slovenija zastavljenih ciljev Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ni dosegla. Stopnja samooskrbe z zelenjavo počasi narašča, vendar še ni presegla meje 50 %, medtem ko stopnja samooskrbe s prašičjim mesom v zadnjih letih ostaja v povprečju na 40 %.

Primerjava stopenj samooskrbe z žiti med Slovenijo in 16 članicami Evropske unije ter Turčijo nam pokaže veliko variabilnost med državami. Najvišjo stopnjo samooskrbe z žiti so imele v letu 2020 med analiziranimi članicami Baltske države: Litva (520 %), Latvija (415 %) in Estonija (294 %), katerim sta sledili Bolgarija (237 %) in Madžarska (182 %). Samooskrbne so bile tudi Hrvaška, Slovaška, Romunija, Poljska, Nemčija in Finska. Slovenija se glede samooskrbe z žiti uvršča v spodnjo tretjino (13. mesto) med analiziranimi državami (stopnja samooskrbe 93 %). Nižja stopnja samooskrbe kot v Sloveniji je bila v letu 2020 v Grčiji (66 %), Italiji (51 %), na Irskem (42 %) in na Portugalskem (20 %).

Tako kot stopnja samooskrbe, tudi potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano v Sloveniji med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe je najbolj opazen pri zelenjavi, saj se je v obdobju zadnjih nekaj let (2017–2021) v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) potrošnja povečala za 48 %, in sicer iz 78 na 115 kg na prebivalca. Povečala se je tudi potrošnja sadja (+28 %; na 128 kg na prebivalca) in jajc (+18 %; na 11 kg na prebivalca). Na drugi strani se je med analiziranima obdobjema relativno najbolj zmanjšala potrošnja krompirja (–20 %; na 65 kg na prebivalca), količinsko pa poraba mleka; v obdobju zadnjih nekaj let je vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabil 210 kg mleka v vseh oblikah, kar je 21 kg manj kot v povprečju obdobja pred vstopom v EU. Zmanjšuje se tudi poraba žit za prehrano, ta znaša v povprečju zadnjih let 119 kg na prebivalca, kar je 9 kg manj kot v obdobju pred vstopom v EU. Povprečna potrošnja mesa se je med obema analiziranima obdobjema malce zmanjšala (–2 %; na 91 kg na prebivalca), in sicer predvsem zaradi manjše porabe prašičjega mesa, medtem ko se poraba perutninskega mesa z leti povečuje in v zadnjem obdobju znaša okoli 31 kg na prebivalca.

 

 

 


Cilji povzeti po:

Zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe je prvi cilj slovenske kmetijske politike, naveden v Zakonu o kmetijstvu. Do leta 2020 je bilo kot splošen cilj po Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 navedeno povečanje stopnje samooskrbe pri naslednjih kmetijskih proizvodih in skupinah proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med. Konkretneje sta bila opredeljena le dva cilja, in sicer:

  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 %,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 %.

 

Trenutne strateške usmeritve ne vsebujejo konkretnih ciljev glede povečanja stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji. V Strateškem načrtu za obdobje 2023–2027 in Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« se poudarja le doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelave varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o stopnji samooskrbe in potrošnji na prebivalca za prehrano so del bilanc proizvodnje in potrošnje, ki jih za nacionalne potrebe izračunava Kmetijski inštitut Slovenije za deset skupin osnovnih kmetijskih proizvodov (žito, zelenjava, sadje, sladkor in med, riž, krompir, jajca, meso, mleko, oljnice). Stopnja samooskrbe je izražena v odstotkih (%), potrošnja hrane na prebivalca pa v kilogramih (kg) na posamezno leto, pri čemer je potrošnja mesa prikazana v ekvivalentu klavne mase, potrošnja žita v ekvivalentu zrnja in potrošnja mleka v ekvivalentu surovega mleka. Podatki bilanc so (razen za mleko) dostopni v SI-Stat podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije po koledarskih letih za obdobje 2000–2021 in se osvežujejo na letni ravni. Novi začasni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Končni podatki so v SI-Stat podatkovnem portalu dostopni novembra za preteklo poročevalsko leto.

Metodološko pojasnilo SURS: Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov

Podatki o stopnji samooskrbe in potrošnji na prebivalca pri mleku so pridobljeni iz Poročil o stanju v kmetijstvu Kmetijskega inštituta Slovenije. Bilanca mleka je enako kot za ostale kmetijske proizvode izračunana dvakrat letno, v začasni in končni obliki. Začasni podatki so predvidoma na voljo ob izdaji poročila v septembru in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Obdelava podatkov za namen kazalca ni bila potrebna.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilanca proizvodnje in potrošnje žit, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563503S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563506S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sladkorja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563505S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sadja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563508S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje mesa, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje krompirja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563504S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563502S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje mleka

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

KIS – Poročila o stanju kmetijstva, gozdarstva in ribištva: https://www.kis.si/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/

2000–2021

Začasni podatki septembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki bilanc kmetijskih proizvodov so na ravni EU v Eurostat podatkovni bazi trenutno na voljo le za glavne vrste žit (pšenica, ječmen, koruza za zrnje) in oljnic, in sicer za 17 držav članic EU in Turčijo v obdobju 2017–2020. Eurostat je v obdobju 1950–2013 podatke o bilancah že zbiral za več kmetijskih pridelkov (žita, oljnice, suhe stročnice, gomoljnice, zelenjavo in trajne nasade), vendar je bilo zbiranje podatkov prekinjeno zaradi vprašljive kakovosti podatkov in pomanjkanja ustrezne pravne podlage za zbiranje podatkov. Področje zbiranja podatkov bilanc na ravni EU bo urejeno z novo uredbo o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje (SAIO), ki bo predvidoma sprejeta do konca leta 2022.

Eurostatova metodologija v primerjavi z nacionalnimi bilancami proizvodnje in potrošnje žit poleg razlike v vključenih vrstah žit vključuje le kmetijske proizvode do 1. faze predelave (osnovni proizvod žita je zrnje, prva faza pridelave je npr.: moka, drobljenec, škrob, žitni kosmiči, …), medtem ko so v bilance, objavljene v SI-Stat podatkovni bazi vključeni tudi kmetijski proizvodi do 2. faze predelave (npr.: glukoza, testenine, kuskus, živila iz moke, …). Metodološke razlike med bilancama pa so tudi pri vrednotenju izgub. Zaradi metodoloških razlik v izdelavi bilanci med seboj nista neposredno primerljivi.

Eurostatovi metapodatki za bilance glavnih vrst žit: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cbs_esms.htm

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Stopnja samooskrbe z žiti po posameznih državah EU in v Turčiji je izračunana iz razmerja med vsoto domače proizvodnje in vsoto domače potrošnje štirih glavnih vrst žit (navadna pšenica, trda pšenica, ječmen, koruza za zrnje). Domača proizvodnja vključuje vse uporabne količine žit, proizvedene v državi v določenem referenčnem obdobju, ne glede na vrsto potrošnje. Domača potrošnja žit v predelani in nepredelani obliki vključuje krmo, izgube, potrošnjo za industrijske namene, potrošnjo za nadaljnjo predelavo ter potrošnjo za prehrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilance glavnih vrst žit

1.000 t

Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/apro_cbs_cer/default/table?lang=en

2019–2020

Konec leta za preteklo leto

Letno

24.10.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

Revizijsko poročilo: Zagotavljanje prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe. 2021. Ljubljana, Računsko sodišče Republike Slovenije.
https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Samooskrba/Samooskrba_RSP_RevizijskoP.pdf (21.9.2022)

Sadauskis R., Kolarič Š., White O. 2019. Vpliv globalnih megatrendov na stanje okolja v Sloveniji: Sklepne ugotovitve in priporočila. Bernard Vukadin (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje: 92 str.
http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionet-circle/javna/library?l=/cooperation_eeasodelovan/sloveniji_2017-2018/konno_poroilo&vm=detailed&sb=Title (19.10.2022)

Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Dvoršak H. A., Kožar M., Ložar L., Moljk B., Zagorc B. 2022. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 264 str.
https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (26.10.2022)


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER