KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 2002-2021 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.


Kazalec spremlja izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi izračuna SOMO35, ki je merilo za kumulativno letno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu (prizemnemu) ozonu.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni.

Zaradi negativnega vpliva ozona tako na okolje kot na zdravje ljudi, problematiko ozona z vidika obremenjevanja okolja obravnava zakonodaja EU, priporočila za zdravje ljudi pa podaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ta za zaščito zdravja ljudi priporoča največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon - 100 µg ozona/m3. Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 µg/m3 ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb). Enota za kazalec SOMO35 je mg/m3 na dan (ali krajše mg/m3 .d)


Grafi

Slika ZD29-1: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µg/m3.d), Slovenija, 2002-2021
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2022; preračuni NIJZ, 2022 (19. 04. 2022)

Opomba: 

Zaradi posodobitve merilne mreže so meritve ozona na postajah ponekod okrnjene, npr. na merilnih postaji Iskrba, kjer ni podatkov za celo leto. Podatki so zato zgolj informativni. Meritve na merilnih postajah v Hrastniku in Trbovlju so ukinjene, od junija 2020 so se na novo začele meritve na merilnem mestu E418 - Novo mesto.

Prikaži podatke

Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d]

Celje [micro g/m3.d]

Hrastnik [micro g/m3.d]

Nova Gorica [micro g/m3.d]

Koper [micro g/m3.d]

Maribor [micro g/m3.d]

Zagorje [micro g/m3.d]

Trbovlje [micro g/m3.d]

Iskrba [micro g/m3.d]

Otlica [micro g/m3.d]

Murska Sobota Rakičan [micro g/m3.d]

Krvavec [micro g/m3.d]

2004

6587,70

6522,69

6316,23

8239,73

2969

3625

4438

8042

7753

13822

2005

6644,89

6474,90

6276,65

8382,45

2692

3828

4697

8404

7448

13897

2006

5984,18

5494,70

5692,36

7179,04

1951

3113

3947

8210

6075

13363

2007

6326,30

5978,68

5862,07

7255,57

2259

3411

4717

8588

6248

13579

2008

6266,69

5561,71

5495,66

6630,75

2358

2926

4276

8199

11722

5863

13192

2009

5766,05

4944,48

4818,56

5871,81

8163,76

2308

2321

4119

7612

10452

5483

12776

2010

5093,97

4640,35

4907,18

5478,84

8313,60

2197

2212

4123

7180

9561

5187

12592

2011

5352,91

5249,25

5690,05

6663,45

8763,06

1912

3099

4798

6815

9960

6027

12831

2012

5932,61

6101,38

6487,30

7792,33

9276,94

2070

3998

5110

7113

10434

6806

13257

2013

6401,32

6262,53

6371,62

8378,77

9651,51

1977

4423

4939

6943

9817

7135

13756

2014

5434,51

5420,02

5614,85

7295,36

9095,71

2779

3813

4407

6845

8845

5980

13197

2015

5158,79

4788,97

5289,64

7034,65

8840,90

3654

4250

6213

8101

4997

12491

2016

4613,66

4343,29

4839,86

6494,58

8333,67

3220

4042

5849

8184

4670

11366

2017

5739,62

4967,01

5544,68

7096,99

8551

3721

4806

6880

8880

5525

11787

2018

5699,33

5059,67

5481

6791,33

8347,67

6167,33

3372

4708

6905

9166

6668

11733

2019

5915,67

5472

6498

7139,33

8343,33

6444,67

3634

4996

7484

9870

7011

12197

2020

4909

4910

6792

7666

5772

3093

4148

5704

8997

6411

10859

2021

5067

4620

6587

7285

5124

3119

5247

8649

5067

10318

Slika ZD29-2: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µ/m3.d), po tipih merilnih mest, Slovenija, 2002-2021
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2022; preračuni NIJZ, 2022 (19. 04. 2022)

Opomba: 

Zaradi posodobitve merilne mreže so meritve ozona na postajah ponekod okrnjene, npr. na merilnih postaji Iskrba, kjer ni podatkov za celo leto. Podatki so zato zgolj informativni. Meritve na merilnih postajah v Hrastniku in Trbovlju so ukinjene, od junija 2020 so se na novo začele meritve na merilnem mestu E418 - Novo mesto.

Prikaži podatke

Mestno ozadje območja SIC [micro g/m3.d]

Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d]

Celje [micro g/m3.d]

Hrastnik [micro g/m3.d]

Mestno ozadje območja SIP [micro g/m3.d]

Nova Gorica [micro g/m3.d]

Koper [micro g/m3.d]

Predmestno ozadje območja SIC [micro g/m3.d]

Trbovlje [micro g/m3.d]

Mestno-prometni tip območja SIC [micro g/m3.d]

Maribor [micro g/m3.d]

Zagorje [micro g/m3.d]

Kmetijsko-podeželski tip območja SIC [micro g/m3.d]

Murska Sobota Rakičan [micro g/m3.d]

Podeželsko - naravno ozadje SIC [micro g/m3.d]

Iskrba [micro g/m3.d]

Podeželsko - naravno ozadje SIP [micro g/m3.d]

Otlica [micro g/m3.d]

Krvavec [micro g/m3.d]

2004

6475,54

6587,70

6522,69

6316,23

8239,73

8239,73

4437,95

4437,95

3296,78

2968,74

3624,82

7752,56

7752,56

8042,38

8042,38

13822,48

2005

6465,48

6644,89

6474,90

6276,65

8382,45

8382,45

4696,98

4696,98

3259,92

2692,20

3827,64

7447,83

7447,83

8403,79

8403,79

13896,77

2006

5723,74

5984,18

5494,70

5692,36

7179,04

7179,04

3947

3946,65

2532,09

1950,80

3113,37

6075

6075,03

8210

8210,13

13362,75

2007

6055,68

6326,30

5978,68

5862,07

7392,84

7255,57

4717

4717,08

2834,99

2259,41

3410,58

6248

6248,22

8588

8588,15

13578,62

2008

5774,69

6266,69

5561,71

5495,66

7281,51

6630,75

4276

4276,16

2641,73

2357,68

2925,79

5863

5863,18

8199

8198,64

11722

11721,86

13191,79

2009

5176,36

5766,05

4944,48

4818,56

7017,79

5871,81

8163,76

4118,65

4118,65

2314,47

2307,64

2321,31

5482,87

5482,87

7612,23

7612,23

10452,21

10452,21

12776,46

2010

4880,50

5093,97

4640,35

4907,18

6896,22

5478,84

8313,60

4123,01

4123,01

2204,36

2196,54

2212,18

5187,44

5187,44

7179,69

7179,69

9560,73

9560,73

12591,53

2011

5430,74

5352,91

5249,25

5690,05

7713,26

6663,45

8763,06

4797,86

4797,86

2505,02

1911,51

3098,52

6027,19

6027,19

6815,29

6815,29

9960,29

9960,29

12830,91

2012

6173,76

5932,61

6101,38

6487,30

8534,63

7792,33

9276,94

5110,04

5110,04

3034,14

2070,10

3998,17

6806,39

6806,39

7112,86

7112,86

10434,39

10434,39

13256,79

2013

6345,16

6401,32

6262,53

6371,62

9015,14

8378,77

9651,51

4939,06

4939,06

3560,08

1976,92

4423,42

7134,72

7134,72

6942,75

6942,75

9816,88

9816,88

13755,95

2014

5489,79

5434,51

5420,02

5614,85

8195,53

7295,36

9095,71

4406,68

4406,68

3519,36

2778,84

3813,47

5980,13

5980,13

6844,88

6844,88

8844,66

8844,66

13196,85

2015

5079,13

5158,79

4788,97

5289,64

7937,78

7034,65

8840,90

4250,12

4250,12

3653,77

2700

3653,77

4997,11

4997,11

6213,17

6213,17

8100,82

8100,82

12491,24

2016

4598,93

4613,66

4343,29

4839,86

7414,12

6494,58

8333,67

4042,37

4042,37

3604,63

5142

3220,30

4669,94

4669,94

5848,58

5848,58

8183,82

8183,82

11365,95

2017

5417,11

5739,62

4967,01

5544,68

7824,00

7096,99

8551

4805,76

4805,76

4447,30

5728

3721,13

5524,91

5524,91

6880,45

6880,45

8879,94

8879,94

11787

2018

5413

5699

5060

5481

7570

6791

8348

4708

4708

4770

6167

3372

6668

6668

6905

6905

9166

9166

11733

2019

5991

5916

5558

6498

7741

7139

8343

4996

4996

5039

6445

3634

7011

7011

7484

7484

9870

9870

12197

2020

5206

4909

4996

7229

6792

7666

4148

4148

4432

5772

3093

6411

6411

5704

5704

8997

8997

10859

2021

5106

5067

4706

6936

6587

7285

4122

5124

3119

5067

5067

5247

5247

8649

8649

10318

Slika ZD29-3: Primerjava izpostavljenosti prebivalstva ozonu na podlagikazalca SOMO35 (v µg/m3.d) v 41 evropskih državah in EU-28, 2011-2018
Viri: 

Kakovost zraka v Evropi - poročilo 2020. Evropska okoljska agencija (EEA), poročilo št. 9/2020. (24. 08. 2022)

Opomba: 

SOMO35  je izražen kot populacijsko uravnotežena koncentracija v skladu z metodologijo, opisano v ETC/ACM (2018) in tam navedenimi referencami, in ne samo na osnovi rezultatov meritev na merilnih mestih za spremljanje kakovosti zraka.

Prikaži podatke

2011[micro g/m3.d]

2012[micro g/m3.d]

2013[micro g/m3.d]

2014[micro g/m3.d]

2015[micro g/m3.d]

2016[micro g/m3.d]

2018[micro g/m3.d]

Avstrija

5452

5419

5389

4423

6170

4522

6731

Belgija

2714

2050

2520

2297

2790

2203

4298

Bolgarija

5215

5960

4082

2519

4180

3347

3765

Hrvaška

7143

5989

4503

6240

4996

6342

Ciper

8773

8369

7900

5426

6390

5612

6844

Češka

4743

4806

4266

3822

5560

4353

6946

Danska

2752

2662

2749

2611

2200

2293

3866

Estonija

2516

2310

2545

1991

1780

1949

2793

Finska

2052

1650

2011

1615

1360

1510

2351

Francija

4439

3635

4098

3786

4250

3420

5274

Nemčija

3668

3357

3506

3287

4300

3368

5674

Grčija

9182

9378

8532

5926

6910

6871

7157

Madžarska

5828

6342

4604

3620

5550

3952

5892

Irska

1353

1479

2043

868

860

1323

2556

Italija

7532

7328

6576

5569

6860

6058

6490

Latvija

2708

3103

2614

2213

2560

2773

2732

Litva

3131

3358

2703

2457

2800

2456

3096

Luksemburg

3527

2561

3167

2872

3460

2211

4604

Malta

7127

8022

7403

6946

5790

5985

5498

Nizozemska

2283

1949

2410

2244

2680

2428

3620

Poljska

4065

4045

3792

3425

4530

3699

5095

Portugalska

4552

4240

5091

3519

3990

4074

4672

Romunija

3276

3967

2221

1842

2950

2485

3683

Slovaška

6051

6103

5116

4344

5460

4232

6129

Slovenija

7062

7092

6540

5086

6650

5007

6494

Španija

5858

5850

5895

5436

5820

5212

5841

Švedska

2628

2233

2317

2318

2080

1819

3465

Velika Britanija

1471

1183

1606

1337

1290

1161

2307

Albanija

7769

8760

7179

4376

7220

5475

5601

Andora

7891

8058

7303

6692

6050

4423

6593

BIH

5702

7322

5670

3852

6050

4409

5218

Islandija

1094

1242

1473

218

260

499

1999

Kosovo

5691

3149

6130

4769

3922

Lihtenštajn

5128

5132

5221

4360

5800

4945

7045

Monako

8354

6979

7795

7112

8020

7186

7686

Črna Gora

6970

8584

6674

4012

6790

5269

5630

Severna Makedonija

7110

8472

6326

3215

6200

4434

3533

Norveška

2395

2128

2443

2113

1760

1502

3128

San Marino

6048

5067

5949

7180

5667

6700

Srbija

5793

6844

4505

2668

5280

3508

3500

Švica

5435

4990

4919

4417

6170

4842

7214

EU-28

3507

4250

3547

4970


Cilji

  • Zagotoviti redno spremljanje izpostavljenosti ljudi ozonu z namenom ustreznega in pravočasnega ukrepanja;
  • sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi;
  • zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi;
  • zagotovitev pravočasnih in potrebnih informacij, kako naj ljudje ravnajo v času povišanih koncentracij ozona;
  • preprečevanje bolezni, z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih.

Svetovna zdravstvena organizacija za zaščito zdravja ljudi priporoča kot največjo dnevno osemurno srednjo vrednost za ozon 100 µg ozona/m3.

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo za ozon določa doseganje naslednjih standardov:

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Slovenija se uvršča med države, kjer se zlasti v poletnih mesecih redno pojavljajo višje koncentracije troposferskega ozona (EEA, 2014). Glede obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji najbolj izstopa Primorska (območje SIP), predvsem njen obalni del.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme (WHO, 2021). Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni (WHO, 2013; WHO, 2008).

Raziskave o vplivih ozona na zdravje (študije časovnih vrst) so pokazale 1-2 % povečanje dnevne umrljivosti zaradi izpostavljenosti ozonu pri koncentracijah ozona nad 70 µg/m3, z naraščanjem koncentracije nad to vrednostjo pa so vplivi na zdravje vse bolj številni in hudi. Pri nižjih koncentracijah ozona je določitev obsega vplivov na zdravje zelo nezanesljiva, ravno tako na nivoju populacije ni možno določiti zanesljive vrednosti praga za vplive ozona na zdravje (na primer na umrljivost) (WHO, 2013). Zato se iz praktičnih razlogov za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje upošteva preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3, računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona. Preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3 (ali 35 ppb) za vsak dan v obdobju enega leta je t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb) (UNECE, 2004). Za kazalec SOMO35  ne obstajajo oziroma niso definirane mejne, t.j. dopustne vrednosti, temveč predstavlja kazalec kumulativno letno izpostavljenost ozonu in je izhodišče za kvantifikacijo vplivov ozona na zdravje za določene zdravstvene izide po metodologiji WHO (WHO, 2008).

Slika ZD29-1 kaže vrednosti kazalca SOMO35 na merilnih mestih v okviru državne monitoring mreže za kakovost zraka v Sloveniji. Najvišje vrednosti kazalca SOMO35 so bile v obdobju 2002-2021 izračunane na Krvavcu, kjer so sicer zaradi višje lege in ostalih posebnosti lokacije koncentracije ozona tudi sicer med najvišjimi. Višje vrednosti kazalca SOMO35 so bile izračunane tudi na merilnem mestu Otlica, ki predstavlja merilno mesto na višji legi z značilnostmi podeželskega ozadja primorskega območja (območje SIP) ter na merilni postaji Iskrba z značilnostmi podeželskega ozadja celinskega območja (območje SIC). Vsa tri omenjena merilna mesta so na območjih, ki so relativno redko poseljena, zato z vidika ocene in spremljanja potencialne izpostavljenosti ljudi niso merodajna, so pa pomembna za spremljanje naravnega ozadja ozona.

Med merilnimi mesti v mestnem okolju, kjer živi (in je potencialno izpostavljenih) največ ljudi, so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane na merilnih mestih Nova Gorica in Koper. Najvišja vrednost kazalca SOMO35 v obdobju 2002-2021 je bila izračunana v Novi Gorici v letu 2003, ko je znašala 11343 µg/m3.d. Po letu 2007, ko so se pričele redne meritve izvajati tudi na merilnem mestu v Kopru, pa so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane v Kopru. Na tem merilnem mestu je bila v obdobju 2007–20120 najvišja vrednost kazalca SOMO35 izračunana v letu 2012 in sicer 9968 µg/m3.d.

Vrednost kazalca je odvisna od meteoroloških in naravnih pogojev (nastanka ozona pri fotokemičnih reakcijah v atmosferi), od regionalnih značilnosti in reprezentativnosti lokacije merilne postaje, kjer se izvajajo meritve, od razpoložljivosti podatkov. Zato je smiseln prikaz drsečih 3-letnih povprečij vrednosti kazalca po značilnostih lokacije oziroma območja (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur. l. RS, 9/11, 8/15, 66/18) in tipih merilnih mest (Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17). Tako zglajene vrednosti kazalca SOMO35 v obdobju 2002–2020 so prikazane na sliki ZD29-2. Pri tem so bila merilna mesta razvrščena po naslednji shemi:

  • Primorsko območje ali območje SIP: merilna mesta Nova Gorica in Koper (mestno ozadje-SIP) in Otlica (podeželsko ozadje SIP);
  • Celinsko območje ali območje SIC: merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik (mestno ozadje-SIC; postaja je ukinjena v letu 2020), Trbovlje (predmestno ozadje-SIC: postaja je ukinjena v letu 2021), Maribor center in Zagorje (mestno-prometni tip-SIC), Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip-SIC) in Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Slika ZD29-2 kaže, da so ozonu najboljizpostavljeni prebivalci mestnega okolja primorskega območja oziroma območja SIP (merilni mesti Koper in Nova Gorica). Na območju SIC je bila vrednost kazalca SOMO35 največja v kmetijsko-podeželskem okolju (merilno mesto Murska Sobota-Rakičan), sledijo merilna mesta mestnega ozadja (Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik), merilno mesto predmestnega ozadja (Trbovlje) in merilni mesti mestno-prometnega ozadja območja SIC (Maribor center in Zagorje). Na slednjem je izkazan trend povečevanja drsečih 3-letnih povprečnih vrednosti kazalca v opazovanem obdobju 2002-2021.

Primerjava izpostavljenosti prebivalcev v 41 evropskih državah in EU-28, slika ZD29-3, kaže, da so vrednosti kazalca SOMO35 večje v državah južne in jugovzhodne Evrope v primerjavi z državami v severnih in severozahodnih območjih, kjer so vrednosti kazalca redko večje od 4000 µg/m3.d. Večje vrednosti se bolj pogosto kot v nižinah pojavljajo tudi v goratih predelih južno od 50 stopinj geografske širine. Za leto 2016 je na primer ocenjeno, da okoli 14 % prebivalcev Evrope živi na območjih, kjer so vrednosti kazalca SOMO35 večje od 6000 µg/m3.d., zlasti južni in jugovzodni del, npr. Albanija, Ciper, Grčija, Italija, Malta, Monako, Črna Gora, Španija in Turčija. Med države z vrednostmi kazalca SOMO35 nad 6000 µg/m3.d. se uvršča tudi Slovenija, zlasti njen zahodni del z Obalo in Goriško (EEA, 2020).

Vrednosti kazalca v območju med 6000 in 8000 µg/m3.d. so približno primerljive z 93,2 percentilom največjega dnevnega 8-urnega povprečja, ki znaša 120 µg/m3. Ta primerjava dopušča nekoliko arbitrarno izbiro »praga« vrednosti kazalca pri 6000 µg/m3.d. in sicer bolj za namen opisa opazovanih porazdelitev vrednosti kazalcev SOMO35  v prostorskem in časovnem kontekstu, kakor za vrednotenje dejanske izpostavljenosti. Analiza trenda populacijsko uravnoteženih vrednosti kazalca SOMO35 kaže dokaj podoben vzorec gibanja in rahlo upadanje vrednosti v obdobju 2005-2016, ki je statistično značilno s povprečnim zmanjšanjem za okoli 95 µg/m3.d. na leto (ETC/ACM 2018).


 

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS, 9. 7. 2015); Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 9/11, 8/15, 66/18); Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 55/11, 6/15, 5/17), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Draft WHO global strategy on health, environment and climate change: the transformation needed to improve lives and well-being sustainably through healthy environment (WHO, 2019).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec temelji na zbiranju podatkov o največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona v posameznem letu, pri čemer so zajeti samo podatki, ki so validirani v skladu s 75 % pravilom (to pomeni 75 % izplen podatkov).

Za izračun izpostavljenosti ozonu so bila upoštevana naslednja merilna mesta:

  • mestno ozadje primorskega območja SIP: merilni mesti Nova Gorica in Koper (merilno mesto je v DMKZ vključeno od leta 2007);
  • merilno mesto podeželskega ozadja primorskega območja SIP: Otlica (merilno mesto je vključeno v DMKZ od leta 2006);
  • merilna mesta mestnega ozadja celinskega območja SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje in Hrastnik;
  • merilno mesto predmestnega ozadja celinskega območja SIC: Trbovlje;
  • merilno mesto podeželskega ozadja celinskega območja SIC: Iskrba;
  • merilna mesta mestno-prometnega tipa celinskega območja SIC: merilni mesti Maribor center in Zagorje;
  • kmetijsko-podeželski tip merilnega mesta celinskega območja SIC: merilno mesto Murska Sobota Rakičan.

Za kazalec so bile upoštevane največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona v koledarskem letu in letna vsota preseganj teh koncentracij nad referenčno vrednostjo 70 mg/m3.

Podatki se v kazalcu osvežujejo letno.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec SOMO35 je izračunan za vsak dan v letu Ny kot preseganje največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona kot sledi v spodnji enačbi:

 

kjer je Ad8 največje 8-urno drseče povprečje koncentracije ozona na dan d, v letu s številom dni Ny(y = 365 ali 366), max je funkcija, ki v izračunu upošteva le vrednosti Ad8 nad 70 µg/m3, NZ je število veljavnih dni v letu.

Pri izračunu je upoštevano število veljavnih dni v letu oziroma korekcija kazalca SOMO35, če zaradi napak meritev oziroma drugih razlogov niso zajeti vsi dnevi v letu oziroma kadar največje dnevne 8-urne srednje koncentracije niso na voljo, pri čemer mora biti v koledarskem letu najmanj 75 % veljavnih dni oziroma NZ>273, manjkajoči dnevi pa ne smejo biti skoncentrirani v isti sezoni (ETC/ACM, 2014).

 

Drugi viri in literatura

  1. Air quality in Europe, EEA Report No 9/2020. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu//publications/air-quality-in-europe-2020-report
  2. European air quality maps for 2016. Eionet Report - ETC/ACM 2018/8. Dostopno na: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-atni/products/etc-atni-reports/etc-acm-report-2018-8-european-air-quality-maps-for-2016
  3. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17).
  4. UNECE, 2004. Joint Task Force on the Health Aspects of Long-range Transboundary Air Pollution (7th: 2004: Bonn, Germany) - UN. ECE. Executive Body for the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution.
  5. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 9/11, 8/15, 66/18).
  6. WHO, 2008. Joint WHO/Convention Task Force on the Health Aspects of Air Pollution. Health risks of ozone from long-range transboundary air pollution. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2008. Dostopno na: www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78647/E91843.pdf
  7. WHO, 2013. Health risks of air pollution in Europe-HRAPIE project. Recommendations for concentration-response functions for cost-benefit analysis of particulate matter, ozone and nitrogen dioxide. Regional Office for Europe, Copenhagen, Denmark.
  8. World Health Organization ‎2021‎. WHO global air quality guidelines: particulate matter (‎PM2.5 and PM10)‎, ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide. Dostopno na: https://apps.who.int/iris/handle/10665/345329.


SLEDI NAM

TWITTER