KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji v obdobju 1995–2020 niha, kar je lahko posledica sprememb v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacije obojega; v zadnjih letih je ključni dejavnik fizični obseg proizvodnje, ki precej niha zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kmetijske proizvodnje, preračunana na prebivalca Slovenije, prav tako niha v analiziranem obdobju, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2020 zmanjšala za 17 %. Slovenija spada v spodnjo tretjino držav članic EU–27 in v obdobju 2005–2020 dosega okoli 71 % evropskega povprečja.


Kazalec predstavlja vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 1995–2020. Na splošno na višino vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kazalca je predvsem v spremljanju in enostavni primerjavi medletnih sprememb v daljšem časovnem obdobju, ker je vrednost kmetijske proizvodnje prikazana v verižnih merah obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta. Prikazana je tudi primerjava z ostalimi državami članicami Evropske unije (EU) in Združenim kraljestvom za obdobje 2005–2020.


Grafi

Slika KM28-1: Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah in število prebivalcev; Slovenija, 1995–2020
Viri: 

Eurostat, 2021; SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah (stalne cene 2015=100, tekoči tečaj) [mio EUR]

Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj) [mio EUR]

Število prebivalcev, 1. januar [1.000 oseb]

1995

1412,14

968,89

1989,48

1996

1463,90

1008,84

1990,27

1997

1450,89

1028,72

1986,99

1998

1354,61

1004

1984,92

1999

1263,92

954,84

1978,33

2000

1304,33

977,55

1987,76

2001

1264,32

976,29

1990,09

2002

1330,73

1066,54

1994,03

2003

1168,96

956,95

1995,03

2004

1304,25

1078,78

1996,43

2005

1260,69

1057,30

1997,59

2006

1232,38

1056,18

2003,36

2007

1248,02

1114,50

2010,38

2008

1248,60

1165,20

2010,27

2009

1088,37

1050,20

2032,36

2010

1153,17

1101,60

2046,98

2011

1272,65

1227,90

2050,19

2012

1179,90

1144,10

2055,50

2013

1170,96

1153,60

2058,82

2014

1229,37

1217,20

2061,09

2015

1269,60

1269,60

2062,87

2016

1197,32

1206,90

2064,19

2017

1125,84

1153

2065,90

2018

1308,93

1370

2066,88

2019

1236,45

1325,20

2080,91

2020

1237,06

1353,32

2095,86

Slika KM28-2: Vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 1995–2020 (2015=100, tekoči tečaj)
Viri: 

Eurostat, 2021; SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke

Slovenija [EUR/prebivalca]

1995

709,80

1996

735,53

1997

730,20

1998

682,45

1999

638,88

2000

656,18

2001

635,31

2002

667,36

2003

585,93

2004

653,29

2005

631,10

2006

615,16

2007

620,79

2008

621,11

2009

535,52

2010

563,35

2011

620,75

2012

574,02

2013

568,75

2014

596,47

2015

615,45

2016

580,04

2017

544,96

2018

633,29

2019

594,19

2020

590,24

Slika KM28-3: Povprečna vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah na prebivalca v državah članicah EU–27 v obdobju 2005–2020 (2010=100, tekoči tečaj)
Viri: 

Eurostat, 2021

Prikaži podatke

2005–2020 [EUR/prebivalca]

Malta

266,91

Slovaška

385,50

Češka

434,32

Latvija

490,27

Bolgarija

498,94

Estonija

506,79

Švedska

534,73

Slovenija

567,31

Poljska

573,34

Hrvaška

598,19

Nemčija

599,60

Luksemburg

628,32

Portugalska

632,81

Finska

675,63

Belgija

686,51

Romunija

701,67

Avstrija

708,27

Madžarska

727,64

Litva

738,87

EU–27

794,31

Italija

801,09

Ciper

804,69

Španija

936,92

Grčija

992,23

Francija

1039,16

Irska

1384,22

Nizozemska

1477,89

Danska

1746,58

Združeno kraljestvo

365,50


Cilji

  • Povečevanje vrednosti kmetijske proizvodnje na prebivalca z doseganjem višjih odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter optimalnim fizičnim obsegom kmetijske proizvodnje.
  • Zagotavljati optimalno vrednost kmetijske proizvodnje, ki omogoča stabilno prehransko varnost.

V analiziranem obdobju 1995–2020 se je povečalo število prebivalcev v Sloveniji, in sicer jih je bilo v letu 2020 skoraj dva milijona sto tisoč oziroma 108 tisoč več kot leta 2000 (+5 %).

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah je v Sloveniji v obdobju 1995–2020 v povprečju dosegala malo več kot 1,1 milijarde evrov (tekoče cene, tekoči tečaj), opazno je nihanje vrednosti, tako v nominalnih kot tudi realnih cenah. V letu 2020 se je vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1995 realno zmanjšala za 12%.

Na splošno na nihanje vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, zanje pa je tudi značilen dolgoročni trend padanja. Fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer, še posebej v zadnjih nekaj letih. Izstopajo manjše vrednosti kmetijske proizvodnje v letih 2003, 2013 in 2017, kar je večinoma posledica manjšega obsega kmetijske proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer, v letih 2009, 2010 in 2016 pa je manjša vrednost predvsem posledica nizkih odkupnih cen. S stališča vrednosti kmetijske proizvodnje (pa tudi dohodkov) je bilo najugodnejše leto 2018, ko so bile letine rekordne, predvsem pri sadju in grozdju. V letu 2020 je po oceni SURS (Žaucer, 2021b) ostala na ravni leta poprej; padec cen je ublažilo povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje.

Za analizo trendov v daljšem časovnem obdobju se podatki za vrednost kmetijske proizvodnje prikazujejo v obliki t.i. verižnih mer obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta (2015). Na ta način izločimo učinke cenovnih sprememb (natančneje se upoštevajo cenovna in kakovostna razmerja med proizvodi/storitvami v posameznih letih); spremembe v gibanju vrednosti proizvodnje se torej pripišejo le spremembam v obsegu proizvodnje. Na ta način lahko neposredno primerjamo stopnje rasti med posameznimi leti. Tako lahko ugotovimo, da v analiziranem časovnem obdobju (1995–2020) tudi vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji, preračunana na prebivalca, niha, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2020 zmanjšala za 17%.

Primerjava vrednosti kmetijske proizvodnje (verižne mere obsega v stalnih cenah za leto 2010) na prebivalca z ostalimi državami članicami EU–27 in Združenim kraljestvom pokaže na precejšnjo raznolikost med državami. V povprečju obdobja 2005–2020 najvišje vrednosti dosegajo Danska (120 % nad evropskim povprečjem), Nizozemska in Irska, medtem ko so na samem repu Malta (okoli tretjino evropskega povprečja), Slovaška in Češka. Slovenija spada v spodnjo tretjino držav članic EU–27 in v obdobju 2005–2020 dosega okoli 71 % evropskega povprečja.

FAO izračunava podoben kazalec v okviru svežnja kazalcev varnosti preskrbe s hrano v dimenziji "stabilnost"(ang. per capita food production variability), ki pa je izračunan v drugi valuti (international $).


Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah:

Podatki o vrednosti kmetijske proizvodnje so del računa proizvodnje, ki skupaj s preostalimi računi sestavlja ekonomske račune za kmetijstvo (ERK). Vrednost kmetijske proizvodnje zajema vrednost rastlinske pridelave, živinoreje, kmetijskih storitev in vrednost nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti (npr. predelava kmetijskih proizvodov ali kmečki turizem, itd.). Izražena je v osnovnih cenah, t.j. proizvajalčevih cenah oziroma nabavnih cenah vložkov, povečanih za subvencije na proizvode ter storitve (proizvodno specifične subvencije, ki so praviloma v funkciji cenovne politike, npr. splošni dodatki k cenam, nekatera plačila na površino ali glavo živali, regresi ipd.) in zmanjšanih za morebitne davke na proizvode. Obračunava se za posamezno koledarsko leto, podatki pa se osvežujejo večkrat letno.

Prebivalstvo:

  • Metodološko pojasnilo SURS: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7808): Podatki o številu se zbirajo v podatkovno bazi SiStat: Prebivalstvo - Število in sestava prebivalstva - Osnovni podatki o prebivalstvu, kjer se objavljajo absolutni podatki na ravni Slovenije in tudi na ravni nižjih prostorskih enot.
  • Metapodatki – prebivalstvo (Population: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_pop_esms.htm): Podatke o številu prebivalcev na Eurostat posredujejo države članice. Priporočena opredelitev je „običajno prebivajoče prebivalstvo“ in predstavlja število prebivalcev določenega območja na dan 1. januarja zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). Vendar pa lahko prebivalstvo, ki ga države posredujejo, temelji bodisi na podatkih zadnjega popisa, prilagojenih s komponentami sprememb prebivalstva, proizvedenih od zadnjega popisa, bodisi na podlagi registrov prebivalstva.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Za analizo trendov v daljšem časovnem obdobju in medletne primerjave se nominalni podatki za vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah preračunani v verižne mere obsega (ang. chain linked volumes), v stalnih cenah izbranega referenčnega leta 2015 (za izračun realnih vrednosti pa se uporablja implicitni indeks cen BDP). Na ta način izločimo učinke cenovnih sprememb (natančneje se upoštevajo cenovna in kakovostna razmerja med proizvodi/storitvami v posameznih letih); spremembe v gibanju vrednosti proizvodnje se torej pripišejo le spremembam v obsegu proizvodnje (prirejeno po European system of accounts — ESA 2010, 2013).

Relativni kazalec je izračunan z deljenjem vrednosti kmetijske proizvodnje v verižnih merah obsega (v stalnih cenah 2015, tekoči tečaj) s številom prebivalcev na 1. januar posameznega leta (vrednost kmetijske proizvodnje/število prebivalcev na 1. januar). Podatki so izračunani za obdobje 1995–2020 ter izraženi v EUR/prebivalca (stalne cene 2015, tekoči tečaj).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj)

Mio EUR

Eurostat:

Tabela 'aact_eaa01': Economic accounts for agriculture - values at current prices

1995–2006

Prva ocena za tekoče leto konec istega leta

večkrat letno

20. 6. 2020

Da

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj)

Mio EUR

SURS - SiStat:

Tabela 1561501S: Ekonomski računi za kmetijstvo po proizvodih [New Chronos] in vrednostih [mio EUR] v tekočih cenah, Slovenija, letno

 

2007–2019

Za tekoče leto končna ocena v oktobru naslednjega leta

Za tekoče leto najmanj trikrat letno (prva ocena v decembru tekočega leta, druga ocena v januarju naslednjega leta, končna ocena v oktobru naslednjega leta)

18. 11. 2020

Da

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah
(tekoče cene, tekoči tečaj)

Mio EUR

SURS (Žaucer,  2021b): podatki za 2020 v datoteki https://www.stat.si/StatWeb/File/NewsAttachment/3350

2020

Za tekoče leto najmanj trikrat letno (prva ocena v decembru tekočega leta, druga ocena v januarju naslednjega leta, končna ocena v oktobru naslednjega leta)

29. 3. 2021

Da

Indeks cen BDP (implicitni BDP deflator)

indeks

SURS - SiStat:

Tabela 0301935S: Izdatkovna struktura BDP, Slovenija, letno

1995–2019

Konec avgusta v tekočem letu za prejšnje leto.

četrtletno

10. 5. 2021

Da

Indeks cen BDP (implicitni BDP deflator)

indeks

SURS (Žaucer,  2021b): podatki za 2020 v datoteki https://www.stat.si/StatWeb/File/NewsAttachment/3350

2020

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

/

29. 3. 2021

Da

Prebivalstvo - 1. januar

število

SURS - SiStat:

Tabela 05A2010S: Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, letno

2008

(razlog za uporabo SURS podatka je sprememba metodologije v tem letu)

Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom

dvakrat letno

5.5. 2021

Da

Eurostat:

Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region

1995–2007; 2009–2020

(podatki v Eurostat bazi so, razen za leto 2008, enaki podatkom SURS)

Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta.

enkrat letno

5. 5. 2021

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 2 (podatki ekonomskih računov za kmetijstvo), 1 (podatki o prebivalstvu)

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Metodologija zbiranja podatkov je enaka kot za Slovenijo.

 

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.

 

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Za države članice EU je izdelava ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK) po enotni metodologiji obvezni del rednih statističnih raziskovanj.

V Eurostat podatkovni bazi je mogoče dostopati do podatkov o vrednosti kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah, preračunani v verižne mere obsega (ang. chain linked volumes), v stalnih cenah izbranega referenčnega leta 2010 in 2005; pri pripravi kazalca smo uporabili smo podatke za referenčno leto 2010.

 

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah v državah članicah EU–27 in v Združenem kraljestvu; verižne mere obsega (stalne cene 2010, tekoči tečaj)

EUR

Eurostat:

Tabela 'aact_eaa04':Economic accounts for agriculture - values at real prices

2005–2020

Prva ocena za tekoče leto konec istega leta (sicer od 1973 dalje, različno za posamezne države; za EU
–27 od 2005–2020)

večkrat letno

5. 5. 2021

Da

Prebivalstvo v državah članicah EU–27 in v Združenem kraljestvu – 1. januar

število

Vse države EU–27* in Združeno Kraljestvo: Eurostat:

Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region

2001–2020

Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta.

enkrat letno

5. 5. 2021

Da

* Slovenija

2008

(razlog za uporabo SURS podatka je sprememba metodologije v tem letu)

Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta.

enkrat letno

5.5. 2021

Da

 

Izvorna baza podatkov:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1 (za Slovenijo je za leto 2008 uporabljen podatek SURS)

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

European system of accounts — ESA 2010. 2013. Luxembourg: Publications Office of the European Union. DOI: 10.2785/16644                   
https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5925693/KS-02-13-269-EN.PDF.pdf/44cd9d01-bc64-40e5-bd40-d17df0c69334?t=1414781932000 (7. maj 2021)

Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Hiti A., Kožar M., Moljk B., Zagorc B. 2019. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 260 str.   
https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf (7. maj 2021)

Žaucer I. 2021a. Ekonomski računi za kmetijstvo. Metodološko pojasnilo. Marec 2021.Ljubljana, Statistični urad RS: 13 str.
https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7786 (7. maj 2021)

Žaucer I. 2021b. Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu v 2020 predvidoma za 6 % višji, kot je bil v 2019. Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2020. Prva objava, 29. januar 2021: 3 str.
http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=9325 (29. marec 2021)